Vloga starševstva je nenehno učenje in prilagajanje. Ena izmed pogostih izzivov, s katerimi se srečajo novi starši, je prehlad pri dojenčku. Prehladi so neprijetni pri vseh starostih, a pri dojenčkih lahko povzročijo posebno zaskrbljenost. Prehlad pri dojenčku je običajen pojav, a zahteva pozornost in skrb staršev. S poznavanjem simptomov, pravočasnim ukrepanjem ter ustrezno higieno in prehrano lahko pomagate dojenčku premagati to nelagodje. Otroci se v enem letu srečujejo s prehladom povprečno 6- do 8-krat. Pri otrocih, ki so v vrtcu, pa se število še poveča. Jesenski in zimski meseci stvari še poslabšajo, ker ogrevani prostori izsušijo dojenčkovo sluznico nosu in grla. Več časa preživimo v zaprtih prostorih, kjer se virusi množijo še hitreje. Vloga starševstva je nenehno učenje in prilagajanje. Ena izmed pogostih izzivov, s katerimi se srečajo novi starši, je prehlad pri dojenčku.
Kaj je prehlad?
Prehlad je najpogostejša nezapletena akutna okužba zgornjih dihalnih poti, torej nosu in grla. Povzročajo ga različni virusi, najpogosteje pa rinovirusi. Dojenčki so še posebej dovzetni, saj njihov imunski sistem še ni razvil odpornosti proti številnim vrstam virusov. Otroški imunski sistem se šele razvija in normalno je, da so majhni otroci pogosto bolni. Vendar ker starši želimo svojim otrokom najboljše, jih želimo zaščititi tudi pred boleznijo.
Zakaj se prehladimo?
Prepih, mrzle noge in podobne vraže niso pravi povzročitelj prehlada. Povzroča ga namreč izpostavljenost virusom (preko 200 je takih, ki povzročajo prehlad) in bakterijam. Res pa je, da je pri podhlajenosti, še zlasti pri otrocih, možnost okužbe večja. Virusi, ki nas okužijo najprej, se nahajajo v izcedku iz nosu, preko smrkanja in kihanja ter nato preko rok obolelega se prenesejo na različne površine in predmete, od tam pa jih pobere, spet z rokami, nekdo drug in si jih prenese na svoje sluznice. Kasneje, po nekaj dneh, lahko pride do superinfekcije, ko se virusom priključijo še bakterije.
Simptomi prehlada pri dojenčku
Prehlad pri dojenčku se lahko kaže na različne načine, saj so simptomi pri dojenčkih običajno manj izraziti kot pri odraslih. Med tipične znake običajno sodijo:
- Izcedek iz nosu in kašelj: Otrokom teče iz nosu ali imajo zamašenega, kihajo ali tudi suho kašljajo. Kašelj je na začetku prehlada navadno suh, po nekaj dneh pa preide v produktiven, moker kašelj, z izločkom. Otrok že zgodaj naučimo kašljati v rokav ali v robček, s čimer preprečimo širjenje okužbe. Suh kašelj blažimo z antitusiki, zdravili, ki zavirajo kašelj (naravni izdelki vsebujejo islandski lišaj, slez), produktivnega pa z ekspektoransi in mukoliti, ki lajšajo izkašljevanje in redčijo gosto sluz (naravni izdelki vsebujejo bršljan, timijan).
- Kihanje in povečano izločanje sluzi: Kihanje je naravni odziv telesa na draženje v nosu. Povečano izločanje sluzi je posledica vnetja nosne sluznice.
- Povišana telesna temperatura: Dojenčki običajno nimajo zmožnosti za regulacijo temperature, zato lahko že rahlo povišana telesna temperatura povzroči nelagodje. Povišana temperatura (večinoma do 38 °C) je znak, da se telo bori proti okužbi. Če ima otrok višjo temperaturo, mu dajte zdravila, primerna za otroke (npr. Nurofen, Panadol Baby) v skladu s priloženimi navodili, po potrebi po dogovoru z zdravnikom. Pri povišani temperaturi okoli 38 °C običajno zadošča, da otroku oblečete lažja oblačila, znižate sobno temperaturo in zagotovite dovolj tekočine. Visoka temperatura nad 37,7 °C (100 °F) pri dojenčku, mlajšem od treh mesecev, je lahko vročina.
- Razdražljivost, jokavost, nihanje razpoloženja: Zaradi nelagodja in bolečin so dojenčki pogosto razdražljivi, jokavi in imajo nihajoče razpoloženje. Malčki so običajno bolj jokavi in slabše spijo.
- Slabši tek, zavračanje mleka ali hrane: Zamašen nosek otežuje sesanje, kar lahko vodi do slabšega apetita in zavračanja hranjenja. Težko se doji ali pije po steklenički, ker ima zamašen nosek. Če ima dudo, je nesrečen, ker zaradi polnega noska ne ostane dolgo v ustih.
- Utrujenost ali, nasprotno, izrazitejša nespečnost: Nekateri dojenčki so med prehladom bolj utrujeni in več spijo, medtem ko drugi težje zaspijo zaradi zamašenega nosu ali drugih simptomov. Mali bolnik morda več spi kot navadno.
- Bolečine v mišicah in sklepih: Zadnji trije simptomi (bolečine v mišicah in sklepih, kašelj, boleče ali skeleče grlo) običajno nastopijo v blagi do zmerni obliki.
Kako razlikovati prehlad od resnejše bolezni?
Prehlad se razvija postopoma, običajno traja nekaj dni in otrokovo počutje se postopno izboljšuje. Prehlad običajno traja sedem do deset dni, večina otrok pa ga preboli v 5-7 dneh. Pri respiratornih okužbah ali gripi so znaki pogosto izrazitejši in se pojavijo nenadoma: višje vročine (nad 39 °C), mrzlica, bolečine v mišicah in glavi, bruhanje ali driska. Najbolj značilen simptom, ki loči gripo od prehlada, je močno povišana telesna temperatura, ki pri gripi vztraja 3-4 dni. Poleg tega nahoda pri gripi navadno ni, so pa bolečine in izčrpanost izrazitejše. Opazujte celoten potek simptomov - prehlad bi moral po 3-5 dneh popuščati; če se to ne zgodi, se je dobro posvetovati s pediatrom.
Kdaj obiskati zdravnika?
Če je vaš dojenček mlajši od 3 mesecev, vedno pokličite njegovega pediatra in se glede zdravstvene težave posvetujte z njim. Kadar je otrok prehlajen, vam ni potrebno z njim k zdravniku, v kolikor so simptomi v mejah zgoraj opisanega. K zdravniku otroka peljemo, kadar povišana telesna temperatura več dni vztraja nad 38,5° C, če otrok izloča zelo malo urina, težko diha, ogromno kašlja, če kašelj traja več kot 7 dni, če mu pomodrijo ustnice, je več dni spremenjen, jokav, utrujen in za to ne najdete vzroka.
Kdaj k pediatru?
- Vročina nad 39 °C, ki je ne morete znižati z zdravili.
- Težko, pospešeno ali piskajoče dihanje.
- Zelo močan kašelj, povezan z dušenjem.
- Izpuščaj, ki se pojavi skupaj s prehladom.
- Dolgotrajen in nespremenjen potek simptomov (dlje kot teden brez znakov izboljšanja).
- Otrok je izrazito apatičen, dehidriran ali trpi za dolgotrajno drisko ali bruhanjem.
- Če sumiš na okužbo. Otroka pozorno opazuj, počakaj nekaj dni in se v primeru, da se stanje ne izboljšuje, obrni na zdravnika.
Kako lahko svojemu dojenčku pomagam čim preje ozdraveti?
Ne uporabljajte zdravil proti kašlju in prehladu brez recepta pri dojenčku po svoji lastni presoji (razen če vam tako naroči pediater). Antibiotik ni primerno zdravilo za zdravljenje prehlada. Zdravila za zniževanje vročine in lajšanje kašlja naj predpiše zdravnik. Vendar ker starši želimo svojim otrokom najboljše, jih želimo zaščititi tudi pred boleznijo. Poleg zdrave, kakovostne, polnovredne prehrane, dojenja (v kolikor so otroci še dojeni), gibanja na svežem zraku in dovolj spanca jim lahko pomagamo tudi z izdelki, ki vplivajo na imunski sistem. Razen izjem so to večinoma prehranska dopolnila. Na tržišču jih je ogromno, razlogi, zaradi katerih se starši odločijo za izdelek, pa so različni. V glavnem ti izdelki vsebujejo ameriški slamnik (registriran kot zdravilo), betaglukan, cink, vitamine in probiotike. Otrokom jih dajemo v času povečane obolevnosti, lahko kot preventivo ali pa, ko že zbolijo.
Nega in ukrepi doma
- Počitek in izolacija: Poskrbite, da bo vaš otrok doma, na toplem in v izolaciji z namenom, da preprečite širjenje virusa. Otroka ne peljimo v vrtec, ostane naj doma, vendar mu ni treba ostati v postelji, če tega sam ne želi.
- Hidracija: Otrok naj v času prehlada popije veliko tekočine in zaužije več vitaminov (sadja, zelenjave). Ne silite otroka jesti, poskrbite pa za dovolj pitja - voda, čaj ali materino mleko. Dojenček naj pije veliko tekočine oziroma naj se čimveč doji. Če nima vročine, naj bo čim več zunaj, na svežem zraku.
- Prehrana: Hrana naj bo v tem času lažje prebavljiva. Izbirajte lahko prebavljiva živila (npr. juhe, pireji).
- Čiščenje nosu: Pri prehladu je pomembno, da otroku nos redno čistimo s fiziološko raztopino. Po potrebi mu ga lahko, zlasti pred spanjem, odmašimo s hipertonično fiziološko raztopino ali nazalnim dekongestivom, če je starejši od 2 let. Uporabite otroški nosni aspirator. Koristi tudi vlaženje zraka - na primer ultrazvočni vlažilniki za otroško sobo. Nos redno čistite s fiziološko raztopino in kožo okoli nosu negujte z mazilom s pantenolom. Najbolj mu boste pomagali, če boste redno čistili njegov nos. Obstajajo tako imenovane sesalke, ki sicer otrokom niso niti najmanj všeč, a nos se le tako dovolj očisti. Zelo priporočljiva je fiziološka raztopina. Pripravek lahko naredite sami. V liter prekuhane vode dodajte veliko žlico soli in pustite, da se ohladi. Z majhno injekcijo mu to slano raztopino večkrat na dan špricnite v nos.
- Vlaženje zraka: Suh zrak simptome še poslabšuje, zato v otroško sobo za čas otrokovega spanja dodajte vlažilec zraka. Če tega nimate, bo dovolj že to, da menjate mokre brisače na radiatorju. Vlaženje zraka: Vlažilec zraka v prostoru lahko pomaga zmanjšati suhost zraka, ki dodatno draži dihalne poti. V času centralnega ogrevanja, ko je zrak v prostoru izredno suh, si lahko pomagate z različnimi vlažilci zraka.
- Dvignjeno vzglavje: Dvig vzglavja v posteljici lahko olajša dihanje. Otroku vzdignimo vzglavje.
- Vdihavanje pare: Če vaš malček diha zelo hitro (več kot 60 vdihov na minuto), lula manj kot enkrat na šest ur ali ga ni mogoče potolažiti, je pomembno poklicati zdravnika. Namesto pršil za odmašitev noska, razen če jih predpiše zdravnik, je bolj priporočljivo, da v primeru zamašenega nosu z dojenčkom preživite čas v kopalnici, kjer pustite tekoči toplo vodo in zaprete vrata ter okna, dokler se prostor ne napolni s paro. V takem okolju ostanite vsaj 15 minut. Ta metoda je še posebej koristna pred spanjem in obroki. Topla para lahko pomaga odpreti zamašen nos pri otrocih. To lahko dosežemo s toplo kopeljo ali s paro iz vlažilca zraka v otroški sobi. Pomembno je, da vedno nadzirate otroka in poskrbite za varno razdaljo pri vdihavanju pare, saj je vroča para lahko nevarna.
- Zdravila proti bolečinam in vročini: V kolikor otrok toži, da ga boli glava (celo starejši dojenčki že znajo pokazati, da jih boli glava) ali ima povišano telesno temperaturo nad 38 oz. 38,5°C, mu lahko damo zdravilo proti bolečinam in za zbijanje povišane telesne temperature, namenjeno otrokom (sirup ali svečke, ki vsebujejo paracetamol ali ibuprofen).
Naravni načini lajšanja simptomov
Čeprav večina prehladov pri otrocih ne zahteva zdravljenja z zdravili, obstajajo naravni načini, ki lahko pomagajo olajšati simptome in poskrbijo za hitrejše okrevanje. Pomembno je upoštevati, da se pred uporabo kakršnihkoli naravnih pripravkov vedno posvetujete s pediatrom, še posebej pri dojenčkih.
- Med za starejše otroke: Med lahko ublaži dražeč kašelj pri otrocih, starejših od enega leta. Vsebuje naravne antiseptične lastnosti, ki lahko pomagajo pri vnetju grla in olajšajo kašelj. Medu ne smemo dajati otrokom, mlajšim od enega leta, zaradi tveganja za botulizem.
- Topla juha in čaj: Pri otrocih, starejših od šestih mesecev, je topla juha odličen način za ohranjanje hidracije in dodatno pomirjanje grla. Blagi zeliščni čaji, kot je kamilični, lahko prav tako pomagajo pomiriti razdraženo grlo.
- Blagi masirni balzami: Balzami z blagimi naravnimi sestavinami, kot so evkaliptus in sivka, lahko pomagajo pri dihalnih težavah. Mazilo proti prehladu je izvrsten izdelek, ki otrokom pomaga dihati, še zlasti ponoči in hkrati blaži tudi napade kašlja. Vsebuje eterična olja, mentol in kafro, ki širijo krvne žile in dražijo živčna vlakna ter s tem povečajo pretok krvi. Mazilo z eteričnimi olji, ki ne vsebuje kafre in mentola, je namenjeno najmlajšim.
Krepitev imunskega sistema
Eden najboljših načinov za zmanjšanje pogostosti prehladov pri otrocih je krepitev njihovega imunskega sistema skozi zdrav življenjski slog:
- Zdrava prehrana: Otrokom ponujajte raznoliko in uravnoteženo prehrano, bogato z vitamini in minerali, kot so vitamin C (najdemo ga v sadju, kot so pomaranče in jagode), vitamin D (ribe, obogatena hrana) in cink (najdemo ga v bučnih semenih in oreščkih).
- Gibanje na svežem zraku: Redno gibanje in čas preživet na svežem zraku pomagata krepiti otrokovo odpornost. Svež zrak in dnevna svetloba prispevata k tvorbi vitamina D, ki je ključen za imunski sistem.
- Dovolj spanja: Spanec ima pomembno vlogo pri regeneraciji telesa in imunskem sistemu.
Kako okrepiti imunski sistem pri otrocih (tudi v prehodnem sezonskem obdobju)
Pomembnost ljubezni in pozornosti
Ne pozabimo, da otroci poleg vsega zgoraj naštetega v času bolezni potrebujejo veliko ljubezni, pozornosti, topline in nežnosti ter skrbne starše, na katere se lahko zanesejo. Ne glede na to, kako skrbno negujete svojega malčka, se bo verjetno kdaj prehladil. Prehlad je ena izmed najbolj pogostih bolezni pri dojenčkih, ki jo povzročajo virusi, najpogosteje rinovirusi. Dokler pozorno spremljate svojega malčka, se prehladov ni treba bati. Prehlad pri dojenčkih ni samo slab. Okužba z virusom, kot je prehlad, v zgodnji starosti pomaga krepiti dojenčkov imunski sistem, zato je manj verjetno, da bo kasneje pogosto zboleval. Močnejši imunski sistem pomeni bolj zdravega otroka.
Priporočeni pripomočki in pripravki
Dobro je imeti doma:
- Digitalni otroški termometer
- Nosni aspirator
- Otroški inhalator za vlaženje dihalnih poti
- Spreji ali kapljice z morsko vodo
- Kreme proti draženju kože
- Zdravila za znižanje vročine (Nurofen, Panadol Baby)
Prvi prehlad vašega otroka ni katastrofa. Dojenčki so na prehlad še bolj občutljivi, saj njihov imunski sistem ni dovolj razvit, da bi se lahko branil pred virusi. Prehlad običajno ni nevaren, vendar lahko pri dojenčkih povzroči nelagodje.