Nega dojenčka je polna vprašanj in negotovosti, s katerimi se soočajo starši. Od začetne izgube teže po rojstvu do nenavadne drže ali oblike dojenčkovih nogic, vsaka podrobnost lahko vzbudi skrb. Vendar pa je večina teh pojavov naravna posledica hitrega razvoja in prilagajanja novorojenčka na zunanji svet. Razumevanje teh procesov lahko staršem prinese mir in jim pomaga bolje podpreti otrokov razvoj.
Spremembe v telesni drži in obliki okončin
Po rojstvu se dojenčkovo telo začne prilagajati življenju zunaj maternice. Izguba porodne teže je povsem običajna in običajno se dojenček v nekaj tednih vrne na prvotno težo. Škiljenje, ki ga nekateri starši opazijo pri novorojenčkih, je prav tako pogosto in večinoma izgine do četrtega meseca starosti, ko se otrokov vid in koordinacija oči še razvijata.
Nenazadnje, ukrivljene nogice so naravna posledica fetalnega položaja, v katerem so bile nogice dojenčka stisnjene več mesecev. Ta začetna ukrivljenost se postopoma "poravna" in večina otrok ima do drugega leta starosti že bolj ravne noge. Pomembno je poudariti, da je v zgodnjih mesecih otrokovo gibanje še neorganizirano in nenačrtovano. Z razvojem se začne boljša organizacija in načrtovanje gibanja, ki se ga dojenček nauči skozi ponavljanje in izkušnje.
Razvoj gibalnih sposobnosti in pomena svobode gibanja
Razvojne faze dojenčka so individualne, vendar obstajajo splošna obdobja, ko naj bi se pojavile posamezne sposobnosti. Na začetku prevladujejo primitivni refleksi, ki pomagajo pri prilagajanju na novo okolje. Okoli tretjega meseca starosti naj bi se dojenček začel usmerjati v sredino, kar pomeni, da glavo zadrži v sredini telesa. V tem obdobju je ključnega pomena nenehno drobno gibanje, imenovano "drencanje", ki je pomembno za razvoj sredine telesa in nadaljnji razvoj.
Nato dojenčka začne zanimati okolica, obrača se levo in desno, nato se obrne na bok. Sledi igranje na boku, obračanje na trebuh (nazaj na hrbet sprva še ne zna). Na trebuhu se opira na roke, z dvignjeno glavo opazuje okolico. Iz trebušnega položaja se začne obračati v krogu (pivotiranje) in se odrivati nazaj, nato na vse štiri. Sledi kobasanje in prvi samostojni koraki. V tem obdobju se otrok tudi sam usede. Naslednja faza je vstajanje, sprva z oporo, nato samostojno. Vse te faze vodijo do samostojne hoje, ki je posledica neskončnih ponavljanj in učenja.
Špela Gorenc Jazbec, dipl. fiziot., terapevtka razvojno-nevrološke obravnave, poudarja, da je za otrokov razvoj ključna kakovost gibanja. Starši se tega premalo zavedajo; pogosto je pomembneje, da otrok čim prej sedi, ne pa, kako sedi. Otroku je treba pustiti svobodo gibanja. Največ za razvoj naredite, če ga položite na ravno, čvrsto podlago z dovolj prostora za gibanje. Dojenčkov ne smete polagati v ležalnike ali počivalnike, saj je vzglavje dvignjeno, kar ni dobro za razvoj, gibanje pa je omejeno. Od tretjega meseca dalje otroka polagajte na tla na nedrsečo, čvrsto podlago z neomejenimi možnostmi gibanja. Otroku pustite lasten razvoj; ne učite ga sedenja, kobacanja ali hoje. Ko bo pripravljen, bo to naredil sam.
Razvojne težave in zgodnje odkrivanje
Čeprav je večina razvojnih pojavov naravna, se lahko pojavijo tudi razvojne težave, ki jih je ključno zgodaj odkriti. Nekatere težave, kot je Downov sindrom, lahko odkrijemo že v nosečnosti. Pomembno je, da starši svoje otroke pozorno opazujejo in vsako sumljivo spremembo opozorijo pediatru. Če pediater težave zanemarja, je pomembno, da starši vztrajajo, saj so oni tisti, ki najbolje poznajo svojega otroka.
Najpogostejše razvojne težave vključujejo nizek mišični tonus, težave s kolki (displazije) in asimetrije. Med resnejše genetske anomalije spada Downov sindrom, ki povzroča duševne in telesne okvare. Cerebralna paraliza je skupina trajnih okvar možganskega tkiva, ki vplivajo na nadzor nad gibanjem. Fenilketonurija je redka dedna bolezen, ki moti presnovo beljakovin in lahko povzroči nepopravljive okvare možganov, če je ne zdravimo. Epilepsija, pogosta nevrološka bolezen, je lahko posledica drugih resnejših bolezni.
Faze hoje (od začetnika do profesionalca v 90 sekundah)
Zgodnje odkrivanje razvojnih motenj je ključnega pomena za otroka. Pravočasna obravnava in pomoč že od samega začetka omogočata boljši napredek. Raziskave kažejo, da je napredek bistveno večji, če je otrok obravnavan v zgodnjem obdobju.
Jok in kolike: dojenčkov način komunikacije
Jok je dojenčkov primarni način komunikacije. Z njim sporoča, da je lačen, utrujen ali da potrebuje svežo pleničko. Pogosto se pojavijo tudi kolike, krčevite bolečine v trebuhu, ki jih povzročajo krči gladkega mišičja. Kolike se najpogosteje začnejo okoli tretjega tedna in prenehajo okoli tretjega meseca, lahko pa trajajo tudi dlje. Če jok ne poneha, je mogoče, da ima dojenček alergijo na mleko ali druge težave, zato je posvet s pediatrom nujno potreben.
Včasih je rešitev za neutolažljiv jok preprosta, a je starši ne opazijo takoj. Pediater Robert Hamilton je razvil tehniko "The Hold", ki vključuje poseben način držanja dojenčka z rokicami prekrižanimi ob telesu, pod kotom 45 stopinj, z nežnim zibanjem.
Spalne navade dojenčkov
Dojenčki veliko spijo, včasih tudi do osemnajst ur dnevno, vendar je njihovo spanje ponavadi kratkotrajno. Dokler se ne privadijo na daljše spanje, je priporočljivo, da starši spijo, ko spi tudi dojenček. Strokovnjaki soglašajo, da je za dojenčka bolj primerno spanje na hrbtu, saj zmanjšuje tveganje nenadne smrti. Če je površina dovolj trda, je dobra alternativa tudi spanje na boku.
Skrivnost mrzlih stopal
Mrzla stopala niso le zimska težava. V mrazu telo omeji dotok krvi v stopala in dlani, da bi ohranilo stalno telesno temperaturo. Stari Grki so že pred 500 leti uporabljali kajensko papriko za zdravljenje mrzlih stopal. Sebastian Kneipp, nemški duhovnik in vodni terapevt, je razvil hidroterapijo, vključno z izmenično kopeljo v vroči in mrzli vodi.
Raziskave kažejo, da so mrzla stopala pogosta težava, takoj za trdo kožo. Vzrok je pogosto slaba prekrvljenost, ki prizadene predvsem ženske v rodni dobi zaradi hormonskih vplivov. Lahko pa so vzrok tudi nepravilna obutev, arteriosklerotične spremembe, motnje v regulaciji žilnega tonusa ali disfunkcija vegetativnega živčnega sistema. V nekaterih primerih so mrzla stopala lahko celo simptom okužbe s kandido.
Za izboljšanje prekrvavitve se priporoča primerna obutev in materiali nogavic, masaža stopal z eteričnimi olji (rožmarin, sivka, evkaliptus, kafra), gibanje stopalnih prstov, solne kopeli ter knajpanje (izmenična kopel). Tudi metoda mokrih in hladnih nogavic, kjer se čez mokre bombažne nogavice obujejo suhe volnene in noge zavijejo v brisačo, je učinkovita. Vsakodnevna hoja, ki postopoma daljša, prav tako pomaga.
Mrzla stopala so lahko tudi znak lenega črevesja. Pomembno je uživati zdrave in uravnotežene obroke, bogate z vitamini in minerali. Med naravnimi pripravki, ki naj bi pomagali pri prekrvavitvi, so ginseng, matični mleček in ginko. Ginseng naj bi povečeval odpornost na stres in presnovo, matični mleček pa naj bi deloval kot krvotvorni spodbujevalec in uravnaval telesne žleze. Ginko je edina snov, katere učinkovitost pri motnjah prekrvavitve okončin je potrjena s kliničnimi študijami.
Če kljub ukrepom težave z mrzlimi stopali ne izginejo po nekaj mesecih, je potreben pregled pri zdravniku. Zdravilo prvega izbora je tudi intervalni mišični trening, predvsem živahna hoja.
Ali lahko dojenčka razvadimo?
Strokovnjaki poudarjajo, da dojenčka, mlajšega od šestih mesecev, nikakor ne morete razvaditi, saj ni sposoben manipulirati s pozornostjo staršev. Zato nežnosti in ljubezni nikoli ni preveč.
Kdaj obiskati pediatra?
Pediatra obiščite, če opazite, da je otrok vznemirjen in ga ne morete pomiriti. Če dvomite o otrokovih razvojnih mejnikih ali opažate kaj nenavadnega, je vedno bolje poiskati strokovno mnenje.
tags: #dojencek #prekrizane #noge