Kako hitro rastejo otroci, vedo starši najbolje. Pravkar je dojenček šele prijokal na svet, v naslednjem trenutku pa nam z avtobusa maha v slovo na poti v šolo. Eden prvih mejnikov, ob katerih se starši zavejo, kako hitro otroci odraščajo, je tudi otrokovo zanimanje za gosto hrano. Kako v teh trenutkih postopati, kdaj otroka navajati na gosto hrano in kako, nam je zaupala Tatjana Grmek Martinjaš, dr. med., spec. pediater.
Kdaj je pravi čas za prvo žličko?
Dopolnilno hrano uvajamo med 17. in 26. tednom starosti otroka. V tem času se običajno zgodi, da samo mleko otroku ne zadostuje več. Podoji ali hranjenje po steklenički postajajo ponovno pogostejši, otrok se ponoči zbuja, količine mleka v enem obroku ne moremo več povečati in energijska vrednost hranil v materinem mleku ne zadostuje več za dojenčkovo hitro rast. Otrok začne kazati izrazito zanimanje za drugo hrano običajno med 4. in 5. mesecem. Čeprav je nahranjen in sit, bo med našim obrokom pokazal zanimanje, da bi poskusil, kaj jemo. Smernice seveda veljajo za zdrave, donošene dojenčke, ki primerno pridobivajo na telesni teži in primerno rastejo.

4,5-mesečni dojenček seveda še ne sedi sam, lahko pa varno in udobno sedi v našem naročju. Čeprav dojenček do 4. ali skoraj 5. meseca hrano, ki mu jo z žličko nesemo v usta (na sprednjo polovico jezika), izpljune oz. porine iz ust, se po 4,5 mesecu hitro nauči hrano tudi požirati. Zobje niso nujno potreben pogoj za uvajanje goste hrane. Prvi zobek izraste običajno okoli 6. meseca starosti.
Nekateri jasni znaki, ki kažejo na otrokovo pripravljenost na gosto hrano, vključujejo sposobnost samostojnega sedenja z obvladovanjem glave in vratu, kar je pomembno za varno zaužitje hrane. Otrokova naravna tendenca, da si predmete, vključno z majhnimi kosi hrane prinaša k ustom, je prav tako pomemben znak, da je pripravljen. Opazite lahko, da otrok ob ponudbi hrane odpre usta in jo pogoltne, namesto da bi jo izpljunil nazaj. Ko opazite, da vaš otrok hrano premika z jezikom od sprednjega dela ust do zadnjega, da bi jo pogoltnil, je to dodaten znak, da mu lahko ponudite gosto hrano.
Po dopolnjenem 6. mesecu starosti potrebuje dojenček dodatno energijo. Uvajanje goste hrane naj se ne prične pred 17. tednom starosti in ne po 26. tednu starosti. V tem obdobju je dojenček razvojno, psihomotorno in čustveno pripravljen na veščine hranjenja.
Kako in s čim začeti? Postopno uvajanje novih okusov
Ob nadaljevanju dojenja najprej dodajamo kaše iz zelenjave, krompirja in mesa (kosilo). Nova živila naj bi uvajali v razmiku enega tedna, da prepoznamo morebitne preobčutljivostne reakcije, uvedemo pa ga le enkrat dnevno, 1-2 žlički, najprej bolj tekoče. Zelenjavi lahko dodamo krompir, nato krompirju drugo vrsto zelenjave - tako lahko v nekaj tednih poskusimo različne zelenjavne kaše z dodatkom olja. Nato uvedemo tudi meso.
Splošno znano je dejstvo, da naj bi otroka začeli navajati na gosto hrano v starosti nekje od 4. do 6. meseca. Če otroka dobro opazujemo, bomo hitro ugotovili, kdaj je res pripravljen na gosto hrano. Kadar sami jemo oziroma imamo doma zajtrk, kosilo, večerjo ali samo malico in vidimo, da otrok nakazuje, da bi tudi on jedel zraven in si tega želi. Ko to jasno pokaže, takrat smo lahko čisto prepričani, da je otrok oziroma dojenček pripravljen na uvajanje goste hrane.
S kakšno vrsto hrane začnemo, niti ni toliko pomembno. Pomembno je, da je hrana lahko prebavljiva, da ne preobremeni občutljivih dojenčkovih prebavil. Lahko začnemo s sadjem ali zelenjavo. Previdni moramo biti, da vsako novo hrano uvajamo postopno. Zato, da se otrok počasi privadi na nov okus, ki mu sprva morda niti ne bo všeč. Vsako vrsto hrane uvajamo tri do štiri dni, da lahko opazimo, če pride do kakšnih alergij ali drugih reakcij. Če bomo na začetku preveč mešali hrano, se lahko zgodi, da če pride do alergij, ne bomo vedeli, točno kaj jo povzroča. Ko se po parih dneh prepričamo, da otrok dobro prenaša določeno živilo, lahko postopno dodamo novo.

Prvi obrok, ki ga boste najprej nadomestili, je opoldanski obrok. Novo živilo dojenčku ponudite le enkrat na dan v majhni količini od ene do treh žličk. Živilo naj bo tekoče (pretlačeno), uvajajte ga z razmikom enega tedna. Tako se dojenček navadi na nov okus, hitreje pa se tudi ugotovi preobčutljivost na določeno živilo. Zelo pomembno je, da prvi gosti obrok uvajate postopno. Na gosto hrano se morajo navaditi tudi otrokova prebavila. Otroka hranite tako, da si ga posadite v naročje ali v prenosni stolček. Dr. Tina Perko svetuje, da dojenčku kašico ponudite po mehki plastični gladki žlički. V prvih treh do sedmih dneh bo dovolj tri žličke zelenjavne kašice. Ko otrok poje kašico, mu ponudite še mleko, da se bo najedel. Ko se otrok navadi na nov okus, mu lahko vsak dan nekoliko povečate odmerek.
Začnemo s korenčkovo kašo, ki ima sladek okus. Če dojenček zavrača korenje, mu pripravite drugo zelenjavo (cvetača, brokoli, koleraba, bučke). Po enem tednu začnite z uvajanjem zelenjavno-krompirjeve kaše, kateri postopa sledi zelenjavno-krompirjevo-mesna kaša. En obrok naj nadomesti en mlečni obrok (kosilo - 150-200 g).
Priporočena živila in časovni okviri
Žitne kašice pripravljamo s polnozrnatimi žitnimi kosmiči (riž, koruzni zdrob, pšenični zdrob, ovseni kosmiči, oves, pira) brez dodanega sladkorja. Dojenčka navajamo na tri glavne obroke (zajtrk, kosilo, večerja) ter dva vmesna obroka (malici), pripravljamo pa mu raznoliko hrano in mu ob obroku ponudimo tudi tekočino, najbolje vodo.
Z uvajanjem glutena začnite postopno, priporoča se uvajanje večernega obroka z žitno-mlečno kašo. Priporočeno je uvajanje glutenskih žitaric med 6. in 7. mesecem starosti, ko je dojenček še dojen. Uvajanje glutena v času, ko je dojenček še dojen, zmanjša verjetnost pojava celiakije. Uvajamo ga postopno, sprva v manjših količinah, nikakor pa ne uvajamo glutenskih žit pred 4. mesecem.

Kruh svetujemo od 10. meseca starosti dalje, kravje mleko kot glavni napitek po prvem letu, v manjših količinah kot dodatek jedem lahko že kakšen mesec ali dva prej. Rumenjak uvajamo kot dodatek jedem po 6. mesecu, beljak po prvem letu starosti. Sladkor in sol naj nastopata v čim manjših količinah oz. se hrani ne dodajata, med svetujemo po 12. mesecu starosti.
Okoli 9. meseca starosti, ko otrok uživa zelenjavno-mesne, mlečno-žitne in žitno-sadne kašice, lahko občasno meso v zelenjavno-mesnih kašicah oz. obroku nadomestimo z ribami. Izbiramo sveže ribe (npr. skuša, slanik, sardela, losos), pripravljene dušene ali kuhane, ocvrtih pa ne. Treba je seveda dobro odstraniti vse kosti. Morske sadeže do prvega leta starosti odsvetujemo.
Uvajanje goste hrane - preglednica:
- 4-6 mesecev: Žita, ki ne vsebujejo glutena (riž), belo in rdeče meso (piščančje, puranje, kunčje in telečje meso), zelenjava (korenje, krompir, brokoli, muškatna, buča, cvetača), sadje (jabolko, hruška, banana, avokado, papaja).
- 6-8 mesecev: Zelenjava (grah, špinača, koleraba, paradižnik, sladka koruza, čičerika, fižol, leča, zelje, bob), sadje (marelice, mango, melona, breskev, nektarina, sliva), morske ribe, žita, ki vsebujejo gluten (pšenica, oves, rž, ječmen, koruzni in pšenični zdrob).
- 8-10 mesecev: Jajčni rumenjak, ribe.
- 10-12 mesecev: Kruh.
- Po 12. mesecih: Mlečni izdelki (skuta, sir), kravje mleko, jajčni beljak, jagode, agrumi, med.
Domača ali kupljena hrana?
Bolj priporočate kupljeno ali doma pripravljeno gosto hrano? Svetujemo doma pripravljeno hrano. Seveda so kupljeni pripravki primerni, še posebej ob priložnostih, ko ne moremo pripraviti obroka doma. Vendar je doma pripravljen obrok vsakokrat malce drugačen, izbiramo in kombiniramo lahko različna živila in s tem dojenčka navajamo na različne okuse.
Pri pripravi obroka za dojenčka moramo biti pozorni kar na nekaj stvari. Hrano, ki jo pripravljamo za dojenčka, nikoli ne pasiramo oziroma ne miksamo z raznimi paličnimi mešalniki in podobnim. Kot prvo, z miksanjem hrane v hrano vnesemo preveč zračnih mehurčkov, kar pri otroku lahko povzroči napenjanje. Kot drugo, zmiksana hrana ni preveč dobrega okusa, še posebej, če skupaj zmešamo več različnih sestavin. Tako pripravljena hrana je pocasta, limasta in brez okusa. Obrok, ki ga pripravljamo za dojenčka, otroka, naj bo pripravljen tako, da hrano čim bolj pretlačimo ali z vilico, ali žlico, jo nastrgamo na strgalnik in podobno. Seveda na začetku hrano bolj pretlačimo, ko se otrok enkrat navadi na bolj gosto hrano, pa pretlačimo vedno manj. Taka hrana vsebuje manjše nepretlačene koščke, kar otroka vzpodbudi k žvečenju in mehanski obdelavi hrane v ustih. Vse to je pomembno, za kasnejši razvoj govora, motorike ust, gibanje jezika, … Ker so v hrani, ki jo je, koščki, tako tudi spoznava in se navaja na različne okuse. Ni vsa hrana enakega okusa, kot je, če bi jo spasirali.

Če otrok pri hranjenju poskuša sam jesti z rokami, mu to pustimo. S tem vdi fino motoriko prstov, dlani, roke, … Da dojenčka oziroma otroka še dodatno vzpodbudimo k žvečenju hrane, mu lahko koščke hrane v usta damo v prostor med notranjo stranjo lic in dlesnijo. Ker ga bo hrana tam motila, jo bo z gibanjem jezika, čeljusti in stiskanjem lica poskušal čim prej dobiti ven. Vse to pa so komponente žvečenja, ki se ga na ta način lahko zelo dobro nauči.
Potrpežljivost in vztrajnost pri uvajanju
Na katere težave lahko naletimo pri uvajanju goste hrane in kako jih lahko premostimo, kakšne ‘zvijače’ uporabimo, da pretentamo otroka? Otrok je radoveden, poskušal bo nove okuse. Nekatere bo sprejel takoj, druge šele po večkratnih poskusih. Pogosto se zgodi, da prehitro obupamo in dojenčku hrane, ki jo zavrne enkrat ali dvakrat, ne ponudimo več. Pa vendar se vztrajnost obrestuje. Pomagamo si lahko z naslednjimi nasveti: Obrok naj bo vedno pripravljen tako za usta kot tudi za oči, imejmo v mislih, da tudi dojenčki radi jedo v skupini, torej pri skupnem obroku. Pretirano animiranje odsvetujemo, saj je hranjenje osnovna potreba. Previdni bodimo tudi pri oreščkih in živilih, ki vsebujejo koščice (olive, češnje) ali kosti (ribe).
Če vaš dojenček ne mara nove zelenjave, je treba vztrajati in mu jo ponuditi na nevsiljiv način. Ponudimo mu jo vsak dan vsaj 8- do 11-krat. Če jo ponudimo vsaj 8-krat, se več kot 70 % dojenčkov navadi na nov okus zelenjave. Največja napaka, ki jo delajo starši je, da po treh neuspešnih poskusih nudenja odnehajo.
Zavračanje novih živil je povsem normalno. Dojenček na ta način sporoča, da morda še ni zrel za prehod na gosto hrano. Če otrok pri hranjenju poskuša sam jesti z rokami, mu to pustimo. S tem vadi fino motoriko prstov, dlani, roke, … Da dojenčka oziroma otroka še dodatno vzpodbudimo k žvečenju hrane, mu lahko koščke hrane v usta damo v prostor med notranjo stranjo lic in dlesnijo. Ker ga bo hrana tam motila, jo bo z gibanjem jezika, čeljusti in stiskanjem lica poskušal čim prej dobiti ven. Vse to pa so komponente žvečenja, ki se ga na ta način lahko zelo dobro nauči.
Ne hitite! Pri uvajanju goste hrane se nam ne sme muditi, vzeti si moramo čas. Za vsakega otroka je to popolnoma nova izkušnja, na katero se mora privaditi. Če bomo iz vsega skupaj naredili neko hitenje in priganjanje otroka, da čim prej poje, bo to za njega negativna izkušnja. Negativna izkušnja pa prinese težave z uvajanjem goste hrane.
Dojenje in uvajanje goste hrane: Povezava, ne nasprotje
Ali mora mlada mamica ob uvajanju goste hrane prenehati z dojenjem? Uvajanje dopolnilne prehrane nikakor ne pomeni prenehanja dojenja. Dojenje se nadaljuje, dopolnilna prehrana pa postopoma nadomešča posamezne mlečne obroke.
Prvih šest mesecev je dojenček izključno dojen ali hranjen z izbrizganim materinim mlekom. V šestem mesecu dojenčkove starosti pričnemo z uvajanjem dopolnilne hrane. Glede na potrebe dojenčka lahko v dogovoru s pediatrom pričnemo z uvajanjem tudi prej, vendar ne pred 17. tednom starosti. Prav tako velja opozorilo, da ne odlašamo z uvajanjem, hrana se naj ne uvaja po 26. tednu starosti.

Če dojenček iz kakršnega koli vzroka ne more biti dojen ali hranjen z izbrizganim materinim mlekom, dojenčka po posvetu s pediatrom hranimo z ustrezno mlečno formulo. Namesto izraza mlečna formula boste naleteli tudi na izraze mlečni pripravek, prilagojeno mleko ali nadomestek materinega mleka. Vsekakor svetujemo, da se v primeru težav z dojenjem (»premalo mleka«, hipogalaktija matere, neuspevanje dojenčka oziroma nezadostno pridobivanje na telesni masi …) ali izbrizgavanjem mleka mati obrne na patronažno medicinsko sestro, pediatra ali najbližjo svetovalko za dojenje.
Pitje tekočine med uvajanjem goste hrane
Zdrav dojen novorojenček NE potrebuje vode ali druge tekočine. Šele ob uvajanju dopolnilne prehrane dojenčku pričnemo redno nuditi dodaten vnos tekočine, najbolje vode ali nesladkanega čaja. Potrebe dojenčkov po tekočini po dopolnjenem 6. mesecu starosti so večje. S pričetkom uvajanja prve goste hrane se dojenčku ponuditi dodatno tekočino. Najbolje je, da otrok pije navadno vodo (prekuhana voda) in nesladkan zeliščni čaj. Od dopolnjenega 6. meseca starosti naj dojenček zaužije 0,5 l tekočine dnevno (skupaj z materinim mlekom ali mlečnim dodatkom). Tekočino dojenčku ponudite med ali po obroku. Ob osvojitvi tretjega obroka dopolnilne hrane je treba pijačo ponuditi ob vsakem obroku.
Dehidracija pri starejših
Prehod na družinsko prehrano
Do drugega leta otrokove starosti sledi postopen prehod na prilagojeno družinsko prehrano. Pri uvajanju novih okusov bodimo potrpežljivi, prisluhnimo dojenčku, pogovarjajmo se z njim. Uživanje hrane naj bo prijeten družinski dogodek. Dojenčka navajajmo na okus, vonj, videz in otip posameznega osnovnega živila. Če dojenček novega živila ne sprejme takoj, mu ponudimo drugo živilo. Nič nenavadnega ni, če na začetku zavrača novo živilo, morda ga bo kmalu vzljubil, bodimo potrpežljivi in vztrajni. Z večkratnim ponujanjem novega živila, mu bo le-to postalo že poznano in s tem tudi hitreje sprejeto oziroma všečno. V primerih, ko dojenček zavrača pokušanje novega živila, mu ga lahko ponudimo poleg živila, ki ga je že sprejel in mu je všeč. S tem povečamo verjetnost, da bo novo živilo poskusil in ga, po principu asociacije s prijetnim, tudi vzljubil. V pomoč smo lahko s svojim vedenjem. Pomembno je, da prepoznavamo dojenčkove potrebe ter se o pričetku in zaključku hranjenja odločamo glede na njegove znake o lakoti in sitosti, ki jih sporoča z gibi, obrazno mimiko ali glasovi. Okolje v katerem poteka hranjenje, naj bo prijetno in s čim manj motečimi dejavniki (kot je npr. televizija ali glasni zvoki).
Prehranske smernice in opozorila
Dojenčkom s tveganjem za alergijske bolezni svetujemo dojenje, kot nadomestek dojenja pa hidrolizirane mlečne formule (t.i. hipoalergene) oz. visokohidrolizirane mlečne formule (za otroke s potrjeno ali zelo sumljivo alergijo na kravje mleko). Odsvetujemo tudi drugo živalsko mleko ter sojino in riževo mleko. Izogibamo se znanemu alergenu, drugih izključitvenih diet pa ne svetujemo, le oreščke (arašide, lešnike itd.) odsvetujemo do 3. leta starosti.
Družinska obremenitev s prehransko alergijo in posledično izogibanje prehranskim alergenom (jajcem, mleku, pšenici, jagodam, oreščkom) pri uvajanju dopolnilne prehrane pri dojenčku ni jasno dokazano in se ne priporoča.
Po uradnih smernicah, ki veljajo v Sloveniji do preklica, smo z uvajanjem alergenih živil nekoliko bolj previdni. Po novih smernicah, ki se pripravljajo in bodo ob izidu nadomestile trenutne smernice, pa lahko v majhnih količinah uvajate tako gluten kot jajčni rumenjak ali beljak, oreščke, mleko itd. že od samega začetka uvajanja hrane. Gluten boste tako lahko dodajali v zelenjavne ali sadne kašice v količini ene čajne žličke, potem količino postopno povečujete. Količina kravjega mleka naj ne preseže 1 dl na dan. Med se ne uvaja ali dodaja do dopolnjenega enega leta, v nobeni od oblik, ne v čaju, ne na žlico, ne v kašicah.
Izredno pomemben je tudi ta vidik: raznolikost črevesnih bakterij, ki je potrebna za varno razgradnjo trdne hrane, se pri dojenčkih do šestega meseca starosti še ni popolnoma razvila. To lahko privede do številnih prebavnih težav, vključno z drisko in gastroenteritisom. In obstajajo študije, ki so povezale zgodnjo uvedbo trdne hrane s težavami - od debelosti, prehranskih intoleranc do sladkorne bolezni in celiakije. Z uvajanjem goste hrane naj se staršem ne mudi in naj predsvem opazujejo otroka, kdaj bo kazal resnične znake pripravljenosti na hrano, in naj se ne ozira na to, kaj pravi okolica.
OPOZORILO: Informacije v članku so zgolj informativne narave in nikakor ne nadomeščajo strokovnih zdravstvenih nasvetov ali navodil za zdravljenje katerega koli zdravstvenega stanja.
