Vročina je pogost in pogosto zaskrbljujoč simptom pri dojenčkih in otrocih. Starši se pogosto sprašujejo, ali je vročina znak resne bolezni, ali je nevarna za otrokove možgane in ali je antibiotik vedno prava rešitev. Še posebej, ko vročina vztraja kljub jemanju antibiotikov, se pojavijo dodatna vprašanja in skrb. Ta članek ponuja celovit pregled vročine pri otrocih, razumevanje vloge antibiotikov in nasvete, kako ravnati v različnih situacijah, ko vročina vztraja.
Razumevanje vročine pri otrocih
Vročina je naravni obrambni mehanizem telesa, ki pomaga v boju proti okužbam. Pogosto je povezana s simptomi, kot so kašljanje, smrkanje in bolečine v trebuhu, ki so sicer del odraščanja. Pomembno je vedeti, da sicer zdravi otroci vročino običajno lažje prenašajo kot odrasli. Starši pogosto zmotno mislijo, da vročina otroku škodi ali da lahko celo poškoduje možgane. Vendar pa vročina pri otrocih ne more poškodovati možganov, dokler ne doseže 42 °C in vztraja nekaj časa, kar je pri bakterijski ali virusni infekciji praktično nedosegljivo.
Pri otrocih je pogosto že pri prehladu telesna temperatura visoka, šele po osmem letu starosti je namreč temperaturni odgovor otroka podoben kot pri odraslem. O vročini govorimo, če temperatura, merjena pod pazduho, preseže 37,2 ⁰C, v ušesih 37,5 ⁰C ali v ritki 38 ⁰C. Pri večjem otroku je najbolje, da temperaturo merimo pod pazduho, pri manjših otrocih in dojenčkih pa v ritki ali v ušesu. Za merjenje temperature lahko uporabimo klasični ali elektronski termometer. Termometrov z živim srebrom zaradi toksičnosti le-tega ni več na našem tržišču. Klasični termometri danes vsebujejo galij ali alkohol ipd. Slabost navadnih termometrov je, da z njimi merimo temperaturo več minut in mora zato biti otrok toliko časa pri miru. Zato se vse bolj uveljavljajo elektronski oz. Zelo uporabni so tudi ušesni termometri, ki z infrardečim senzorjem zaznavajo toploto bobniča. Meritev je končana v nekaj sekundah, vendar je pri tem potrebno malo več spretnosti in redno menjavanje nastavkov.
Otrok naj pri vročini dovolj pije, naj bo lahko oblečen, temperatura sobe ne sme biti previsoka. Hladimo ga lahko v mlačnih kopelih; golega položimo v kad z mlačno vodo, segreto med 36-37 ⁰C in potem počasi dolivamo hladnejšo vodo do temperature med 29-34 ⁰C. Po nekaj minutah ga vzamemo ven. Pomaga tudi prebrisavanje z mlačno vodo. Če vročina ne preseže 38,5-39⁰C in je otrok, starejši od treh mesecev, živahen, neprizadet, dobro pije in lula, lahko z obiskom zdravnika počakamo. Če po treh dneh vročina ne mine ali že prej, v primeru poslabšanja, obiščemo pediatra.
Vloga antibiotikov pri otroških okužbah
Antibiotiki so zdravila, ki rešujejo življenja, ko so ta ogrožena, ko v določenih primerih zaradi razširjene bakterijske okužbe naš imunski sistem zataji. So ključni pri zdravljenju bakterijskih okužb, vendar pa niso učinkoviti pri virusnih obolenjih, kot je prehlad. Večina okužb dihal pri otrocih je virusnih. V Sloveniji je sicer uporaba antibiotikov še vedno visoka v primerjavi z drugimi evropskimi državami, vendar pa so starši dandanes o uporabi antibiotikov že precej ozaveščeni in razumejo, da antibiotik ni potreben pri vsaki okužbi.
Zdravila, ki vsebujejo antibiotike, predpiše zdravnik le za zdravljenje in v nekaterih primerih tudi za preprečevanje bakterijskih okužb. Za posamezno zdravilo, ki ga predpiše zdravnik na recept, je pravilen tisti odmerek, ki ga na podlagi starosti otroka in njegove telesne mase ali telesne površine določi zdravnik. Pomembno je, da antibiotik dajemo v predpisanem odmerku tako dolgo, kot je naročil zdravnik, običajno 7-10 dni. Zdravljenja ne smemo prekiniti prej, tudi če se je stanje izboljšalo, saj tako zmanjšujemo možnost za razvoj odpornosti bakterij proti antibiotikom, ki je zelo zaskrbljujoča. Obstajajo že bakterije, odporne na večino antibiotikov.
Čeprav so antibiotiki zelo učinkoviti proti določenim bakterijam, je nemogoče antibiotike razvrstiti "po moči" na splošno, saj različni antibiotiki delujejo na različne povzročitelje okužbe. Pogosti, vendar običajno blagi, so neželeni učinki v prebavilih (slabost, bruhanje, driska, razrast glivic), ker antibiotiki uničijo tudi "dobre bakterije" v prebavilih. Te lahko nadomestimo z mlečnokislinskimi bakterijami (probiotiki), ki jih moramo jemati z vsaj dve do tri urnim časovnim zamikom glede na antibiotik. Preobčutljivostne (alergijske) reakcije na antibiotike so redkejše.
Vročina kljub antibiotikom: Kaj to pomeni?
Vprašanje, ali je normalno, da med jemanjem antibiotika vročina popolnoma izgine za 4 dni in potem spet naraste do 38,5, je pogosto. Možnosti so več:
- Antibiotik deluje: Če se je vročina samo enkrat dvignila in potem ni več, to ni pomembno. Vendar pa bi po 72 urah po uvedbi antibiotika moral biti otrok brez vročine. Če vročina vztraja dlje ali se ponovi, je potreben ponovni pregled.
- Ne gre za bakterijsko okužbo: Če je vročina prisotna kljub antibiotiku, obstaja možnost, da ne gre za bakterijsko, temveč za virusno okužbo, proti kateri antibiotiki niso učinkoviti. Včasih se lahko zgodi, da je bila v začetku prisotna bakterijska okužba, ki jo je antibiotik delno zajel, nato pa se je razvila še virusna okužba ali pa je prvotna okužba prešla v virusno fazo.
- Antibiotik ni ustrezen: V redkih primerih je mogoče, da predpisani antibiotik ni dovolj učinkovit proti specifični bakteriji, ki povzroča okužbo. V takem primeru bo zdravnik po ponovnem pregledu in morda dodatnih preiskavah (npr. odvzem krvi in urina, brisi) predpisal drug antibiotik.
Če se vročina po treh dneh ne zniža ali se po začetnem izboljšanju ponovno zviša, je nujen obisk pediatra. Prav tako je nujen obisk zdravnika, če otrok kaže znake poslabšanja, kot so: velik napor pri dihanju, bruhanje, otrdel vrat, hud vztrajen kašelj, izsušenost, slaba odzivnost, izpuščaj, zmedenost ali kakršno koli nenavadno obnašanje.
V primerih, ko vročina vztraja, je pomembno skrbno opazovati otroka. Če je otrok sicer živahen, dobro pije in normalno lula, lahko z obiskom zdravnika počakamo, vendar ne smemo odlašati, če se stanje poslabša ali če vročina traja več kot tri dni. V primeru dvomov ali skrbi je vedno najbolje poiskati strokovno mnenje pediatra.
Primeri iz prakse in nasveti strokovnjakov
Na forumih in v pogovorih s starši se pogosto pojavljajo podobna vprašanja glede vročine pri otrocih kljub jemanju antibiotikov. Na primer, mama skrbi, ker se njeni štiriletni deklici po kurit hiconcila pojavi vročina 40,5 °C, čeprav je pred tem jemala antibiotik. Dežurni zdravnik ugotovi, da so levkociti in CRP na meji, in svetuje počakati. V takšnih primerih je pomembno slediti navodilom zdravnika in pozorno opazovati otrokovo stanje. Če se stanje poslabša, je potreben nov pregled.
Zdravnik pojasnjuje, kako prepoznati in obvladati VROČINO PRI OTROCIH (visoka temperatura) | Simptomi in zdravljenje
Drug primer opisuje situacijo, ko otrok po jemanju antibiotika Ospen zaradi streptokokne angine dobi novo vročino. Izvid krvi pokaže, da ni bakterijskega poslabšanja, vendar pa se nagibajo k virozi. V takih primerih je pomembno, da se opravijo dodatne preiskave, če je potrebno, tudi na infekcijski kliniki, da se natančno ugotovi vzrok in načrtuje nadaljnje zdravljenje. Dolgotrajno obolevanje otroka (več mesecev) brez jasne diagnoze zahteva poglobljeno diagnostiko.
Pomembno je poudariti, da izraščanje zob ne povzroča povišane telesne temperature. To je pogosta zmota, ki lahko privede do spregleda resnejših bolezni. Če ima otrok poleg vročine še druge simptome, kot so izpuščaji, težko dihanje ali znaki dehidracije, je nujen takojšen obisk zdravnika.
Včasih se zgodi, da antibiotik, kot je azitromicin, ki se jemlje na 24 ur, napačno predpiše na 12 ur. To lahko vpliva na učinkovitost zdravljenja. Če se vročina pojavi ponovno po končani terapiji, je to pogosto znak nove okužbe, ne nujno neuspešnega zdravljenja prejšnje.
Starši bi morali zdravnika ob predpisu antibiotika vedno vprašati, ali je ta zares nujen in ali se ne bi dalo počakati še nekaj dni. Po nekaterih študijah je več kot 90 odstotkov obolenj zgornjih dihal virusnega izvora in celo bakterijske okužbe, kot npr. akutno vnetje srednjega ušesa in grla, pogosto izzvenijo same od sebe.
Če ima otrok z oslabljenim imunskim sistemom vročino, je treba takoj poklicati zdravnika. Pri novorojenčkih ali dojenčkih do tretjega meseca starosti, ki zbolijo s povišano temperaturo, je potreben čimprejšnji obisk pri zdravniku.
V primeru vročine je ključno skrbno opazovanje otroka, zagotavljanje dovolj tekočine in počitka ter sledenje navodilom zdravnika. Če se vam zdi, da je otrok resno bolan, ne odlašajte z obiskom pri zdravniku.
tags: #dojencek #vrocina #kljub #antibiotikom