Vprašanje "Ali spite?" je verjetno eno prvih, ki ga novopečeni starši slišijo. Pogosto je to vprašanje, ki starše nepotrebno skrbi in jih spravlja v stisko. Dragi starši, popolnoma normalno je, da vaš dojenček še nekaj časa ne bo prespal noči. Vendar pa obstajajo načini, kako mu pomagati pri umirjanju in lažjemu zaspati. Ko pride čas za nočno spanje, nekateri dojenčki sploh nočejo sodelovati pri tem. Na žalost nikakor ne morete zahtevati, da bo vaš malček spal čez noč in da bo buden samo takrat, ko ste oblečeni, stuširani in pripravljeni za opravljanje vsakodnevnih obveznosti. Čeprav se zdi, da je spanje dojenčka zapletena uganka, obstajajo strategije, ki lahko pomagajo ustvariti mirnejše okolje za spanje, pri čemer vonj igra nepričakovano pomembno vlogo.
Razumevanje otrokovega naravnega ritma spanja
Ste pokonci celo noč, ker vam je to v veselje? Verjetno ne. Sedaj, ko ste mlada mamica, je količina spanja, ki si jo lahko privoščite, odvisna od vašega dojenčka. In ko pride čas za nočno spanje, nekateri dojenčki sploh nočejo sodelovati pri tem. Zapeli ste uspavanko in zagrnili zavese, da je v prostoru temno, vaš dojenček pa kar še noče in noče zaspati. To je zato, ker dojenčki do starosti 12 tednov nimajo pojma o razliki med nočjo in dnevom. Hormoni, ki nadzirajo naše vzorce spanja in budnosti, pravzaprav še ne pričnejo delovati pred starostjo okrog treh mesecev. Zato je pri dojenčkih, mlajših od treh mesecev, nesmiselno pričakovati kakršnokoli zavedanje o spanju - malček preprosto sledi svojim lastnim potrebam. Dojenčki te starosti so tudi še tako majhni, da njihovi želodčki ne morejo sprejeti veliko mleka. Zato tudi potrebujejo tako pogosto hranjenje - in kadar so lačni, se zbudijo. Šele okrog starosti 16 tednov bo vaš dojenček lahko daljši čas vzdržal brez vmesnega hranjenja, tako da si boste lahko privoščili nekoliko daljši spanec brez prekinitve. Celo pri starosti devet mesecev se kar 60% dojenčkov še vedno zbuja ponoči.
Otrokov spanec ni le fizična potreba, temveč ključni element njegovega razvoja. V prvih mesecih življenja se otrokov spalni ritem šele vzpostavlja. Dojenčki imajo krajše spalne cikle kot odrasli in več časa preživijo v fazi REM (hitro premikanje oči), ki je ključna za razvoj možganov. Regresija spanja, obdobje začasnega poslabšanja spalnih vzorcev, se običajno pojavi okoli 4., 9. in 18. meseca starosti, pogosto sovpada z razvojnimi mejniki, kot so kobacanje ali izraščanje prvih zob. Čeprav se zdi, da je spanje otrok pereče vprašanje za toliko staršev, je pomembno razumeti, da je to normalna faza razvoja. Približno 40 % otrok starosti od 4 do 12 mesecev potrebuje manj ali več pomoči, da zaspijo in da njihov spanec traja. Z usmerjanjem otroka k rednemu spanju mu dajete odlično veščino za vse življenje.
Vpliv okolja na otrokov spanec
Življenje se ne ustavi zato, ker imate dojenčka. Še naprej se morate srečevati z ljudmi, opravljati nakupe, prati otroške pajacke… Vendar pa je vse to novo še kako stimulativno za dojenčka, mlajšega od 12 mesecev. Vsak prostor je poln najrazličnejših vonjev, zvokov in občutkov, na katere se mora dojenček prilagoditi. Njegovi možgani delujejo na polno, rezultat tega pa je, da dojenček postane preveč stimuliran in nato preveč utrujen. Kadar se to zgodi, bo dojenček težje zaspal, ker je vznemirjen. To je zelo zahtevna naloga za starše. V našem življenju je zelo veliko vsega, dojenčki, mlajši od enega leta pa so običajno zelo zadovoljni v okolju, ki je umirjeno, dolgočasno in poznano. Če si želite zagotoviti mirno noč, velja zlato pravilo, da v enem dnevu nikar ne počnite preveč vsega, kar je novo.
Idealno okolje za spanje dojenčka naj bo varno, mirno in temno. Zatemnitvene zavese lahko pomagajo ustvariti primerno temo, saj svetloba spodbuja nastajanje serotonina, ki prebudi telo. Temperatura v prostoru naj bo med 16°C in 20°C. Zmanjšajte število motečih dejavnikov v sobi, na primer preveliko število igrač. Otroci neradi spijo v popolni tišini; zvoki iz materinega telesa so jih navadili na "zvočne kulise". Predvajanje belega šuma lahko pomaga pri uspavanju, saj posnema zvoke iz maternice.
Pomembnost rutine in predvidljivosti
Izčrpani ste. Nimate niti volje, da bi opravili kopel. Ali da bi brali knjigo. Samo nocoj, izjemoma, boste vašega dojenčka zelo nežno položili v njegovo posteljico in… Ne, ne bo delovalo na tak način. To pa zato, ker je od šestega tedna starosti naprej vztrajanje na rutini ključnega pomena za spanje. Ni pomembno, kakšna točno je vaša rutina - steklenička, kopel, postelja ali pa kopel, ujčkanje, pomirjujoči zvoki - pomembno je to, da iste stvari počnete vsak večer. To vašemu dojenčku daje občutek varnosti in signalizira spanec. In to je pomirjujoče tudi za starše. Nikar ne poskušajte tega opraviti na hitro - preprosto uživajte ta mirni čas z vašim malčkom. Sčasoma bodo pričela ta dejanja vašega dojenčka uspavati. Seveda pa se to ne bo zgodilo kar takoj.
Večerna rutina je ključnega pomena. Ustvarite pomirjujoče rituale, kot so branje knjige ali petje uspavanke, ki jih ponavljate vsak dan. To otroku pomaga prepoznati, da se bliža čas za spanje, in se počuti varnejše. Rutina naj bo prilagojena vašemu otroku in vašemu življenjskemu slogu. Ne pozabite, da je doslednost ključnega pomena.
Zimska Jutarnja Rutina / Winter Morning Routine | Video za decu / Video for children
Dnevno spanje in njegov vpliv na nočni počitek
Vaš dojenček komajda kaj spi ponoči, vendar pa zelo hitro zaspi čez dan. Ali mu lahko s tem, da prekinete toliko njegovega spanja čez dan, res na najboljši način pomagate pri tem, da se bo kasneje pogreznil v mirno spanje? Dejansko to ne deluje na tak način. Dejstvo je, da če pustite dojenčku zadremati, kadar si želi in za kolikor časa si želi (tako tekom dneva, kot tudi čez noč), bo rutina njegovega spanja postala boljša. Edina oseba, ki ve, koliko spanja vaš dojenček potrebuje, je on sam. Če ga zbudite, ga s tem prikrajšate za počitek, katerega si želi. Zaradi tega bo postal preutrujen - in kadar je preutrujen, bo postal siten in bo kasneje veliko težje ponovno zaspal. Tako je to dvojna slabost. Ko bo vaš dojenček naslednjič zadremal čez dan, se mu pridružite.
Dnevni počitki so pomembni za uravnoteženje otrokovega spanca. Če otrok spi preveč ali premalo podnevi, to lahko vpliva na njegov nočni počitek. Strokovnjaki priporočajo, da otroku dovolite spati, kadar si želi, vendar pa je pomembno, da ne pretiravate. Če otrok spi več kot dve in pol ure, bi ga bilo pametno zbuditi, previti, nahraniti, se z njim nekoliko igrati in ga nato znova uspavati. Dnevna hranjenja naj bodo bolj živahna, da se otrok ne bi povezal s spanjem.
Znanost za pomirjujočimi zvoki in vonji
Vaš dojenček je končno zaspal in vi si na vso moč prizadevate, da ga ne bi zbudili. Zato kar se da tiho in po prstih hodite naokrog po hiši. Dobra rešitev? Nikakor ne! Če je zvok dojenčku poznan, ga ne bo vznemirjal - dojenček ga bo mirno prespal. Če je dojenček na primer navajen, da njegov starejši bratec prepeva, bo še naprej lepo mirno spal. Če je navajen na glasno zapiranje vrat in škripanje poda, ga tak zvok ne bo vznemirjal. Nepoznani zvok je tisto, kar ga bo zbudilo. Si lahko zamislite! Če prvih 12 tednov hodite naokrog po hiši po prstih, je vse, kar boste s tem dosegli, samo kopica težav v prihodnosti. Zato je najbolje, da kar čim bolj normalno opravljate vaše delo medtem, ko vaš dojenček spi. Namreč, hitreje ko se bo dojenček privadil na zvoke, lažje bo v prihodnosti ob njih zaspal.
Igrače za spanje so izjemno učinkovit način, da si prihranite energijo in umirjeno uspavate otroka. Ogromno raziskav je bilo narejenih v zagotavljanju, da so bili izbrani resnično najučinkovitejši pomirjujoči zvoki - tisti, ki jih dojenčki slišijo, ko so v maternici. Beli šum, ki imitira zvoke v maternici, lahko pomirja dojenčke. Šumenje vode, tiktakanje ure ali celo zvoki gospodinjskih aparatov lahko ustvarijo "zvočno kuliso", ki pomaga otroku zaspati.
Tudi vonj igra pomembno vlogo pri pomirjanju dojenčka. Zdravniki že dolgo vedo, da dojenčki lahko ločijo vonj svoje matere (in njenega mleka) od vonja drugih žensk. Raziskave so pokazale, da dojenčki prepoznajo druge vonje, katerim so bili izpostavljeni, in da jih znan vonj pomirja. Majhen vonj po nečem znanem lahko pri vašem dojenčku vzbudi misli: „O, to pa poznam“ in to je lahko pomirjujoče. Zato naj vas ne skrbi, če se niste uspeli stuširati. Dojenček obožuje vaš naraven vonj. Nosite takšno spodnjo majčko, da bo dojenček lahko čutil vašo kožo. Mehko blago, ki diši po vašem mleku ali po vas, lahko deluje kot močno pomirjevalo.
Skupno spanje in varnostni vidiki
Devetdeset odstotkov staršev na svetu spi v postelji skupaj s svojim dojenčkom. Tako je bilo že od začetka človeštva. Vprašanja o tem, kje in kako naj otrok spi, sprožajo burne odzive samo v nekaterih delih sveta. V marsikateri državi je spanje v isti postelji z otrokom nekaj povsem samoumevnega. To, da dojenčki spijo sami, je v zadnjih nekaj desetletjih predvsem značilno za srednji razred na Zahodu. Številne raziskave so pokazale, da je spanje z otrokom v isti postelji (seveda ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov) naložba v njegovo čustveno in telesno zdravje. Telesni stik (dotikanje) pomaga uravnavati sistem za odzivanje na stres v možganih. Psihološke raziskave dokazujejo, da imajo otroci, ki so v prvih letih življenja spali v skupni postelji s starši, boljše kognitivne spretnosti, boljše mnenje o sebi, manj so anksiozni. V odrasli dobi pa so bolj zadovoljni s svojim življenjem in imajo manj duševnih težav. Skupno spanje lahko dojenčku pomaga, da več časa preživi v plitvejšem spanju, kar ga lahko varuje pred sindromom nenadne smrti v zibki. Izboljša vaše spanje, saj lahko dojenčka, ki je ob vas, hitreje pomirite, kot če morate vstajati in iti do otroka.
Prostor, ki je namenjen spanju, mora biti v prvi vrsti za dojenčka varen. Da bi pri dojenčku čim bolj zmanjšali tveganje za sindrom nenadne smrti v zibki, je potrebno upoštevati previdnostne ukrepe. Pomembno je, da dojenček spi na trdi vzmetnici, pokrit le do višine pazduh. Naj ne bo obrnjen z obrazom navzdol. Noge naj ima na končnem delu postelje, da ne more zlesti pod odejo. Dojenčkova glava med spanjem nikoli ne sme biti pokrita. Če kadite, jemljete zdravila ali pa ste preveč izčrpani, ne spite v isti postelji z vašim dojenčkom. Nekateri starši imajo pomisleke, ker se bojijo, da se bodo ulegli na otroka in ga zadušili. Ameriška akademija za pediatrijo odsvetuje spanje v skupni postelji predvsem takrat, kadar imajo starši čezmerno telesno težo in so kadilci. Vendar pa je mednarodna raziskovalna organizacija SIDS Global Task Force odkrila, da imajo kulture, kjer dojenčki najpogosteje spijo skupaj s starši, najmanjšo stopnjo sindroma nenadne smrti v zibki na svetu.
Kdaj je pravi čas za samostojno spanje?
Enotnega odgovora na vprašanje, kdaj je pravi čas za samostojno spanje, v literaturi žal ni. Po našem mnenju je pravi čas takrat, ko to ustreza izključno vaši družini. V kolikor se vi in vaš otrok dovolj naspita, s partnerjem pa imata kljub skupnemu spanju dovolj telesne intimnosti, ni nobenega razloga, da bi se temu morali odpovedati. Skrb, da otrok kasneje ne bo želel spati v svoji postelji, je odveč. Otrokovi hitro razvijajoči se višji možgani namreč s časom zmanjšujejo sistem za ločitveno stisko. Seveda pa v kolikor vam skupno spanje ne odgovarja in se ne morete naspati, je bolje, da spite vsak v svoji postelji. Otrok je po šestem mesecu starosti praviloma že sposoben prespati vsaj šest zaporednih ur. V tem obdobju začnejo običajno jesti gosto hrano, zato je dobrodošlo, da mu v drugi polovici prvega leta življenja date priložnost, da poskuša spati v svoji posteljici. V kolikor želite biti pri tem uspešni, se izogibajte uspavanja v naročju, vozičku, avtosedežu ipd. Zavedamo se, da je to najlažji in najhitrejši način uspavanja, vendar bo otrok točno vedel, da je zaspal drugje. Posteljica, v katero ga naknadno odložite, pa mu ne bo poznana.
Če se odločite, da bo vaš otrok spal v svoji sobi, vam resnično odsvetujemo, da se poslužujete načinov, ki zagovarjajo, da otroka pustite jokati, brez da bi ga skušali potolažiti. Ko se razvijajo višji možgani, otroci prerastejo odzivanje s paniko/žalostjo, do takšne mere, da je izjemno pomembno, da se na njihovo stisko vedno odzovete s pomirjanjem in tolaženjem. Dojenček se namreč sam ni sposoben spraviti v stanje notranjega miru in dobrega počutja. Če se nihče ne odzove nanj in mora zaspati po neskončnih neuslišanih klicih na pomoč, ga to lahko zaznamuje za celo življenje, saj bo razvil preobčutljiv sistem za odzivanje na stres. Veliko večja naložba v zdrav razvoj vašega otroka bo, če si vzamete čas in poskrbite, da boste otroka prijazno navajali na samostojno spanje. Poslužujte se varnih načinov, pri katerih otroku ni treba jokati. Bodite ob njem toliko časa, kolikor vas potrebuje. Naj ima ob sebi svojo najljubšo ninico, ki naj po možnosti diši po vas. Otroška soba naj bo njegov prav posebni prostor, v katerem se bo počutil varno in se tam z veseljem zadrževal. Če vam sledi vsakič, ko odidete iz njegove sobe, se takoj obrnite, mu povejte, da je vse varno in se kmalu spet vidita. To ponavljajte vsakič, ko vstane iz postelje. Ne odvihrajte iz sobe in ne pustite ga jokati. To zna situacijo samo še poslabšati.
Nekaj dodatnih trikov za miren spanec
Če imate doma novorojenčka, ki nikakor noče ali ne more spati sam in spi le, če ste ob njem, preizkusite s povijanjem. Na trgu dobite kar nekaj odejic, ki so namenjene prav temu, lahko pa poizkusite tudi z navadno večjo pleničko tetra. Otrok se bo počutil varneje, prav tako naj bi to pomirilo tudi morebitne krče. Dojenčki uživajo v sproščujoči obrazni masaži. Vzemite v roko robec in z njim nežno in rahlo polzite po otrokovem obrazu. Imate doma veliko napihljivo žogo za vadbo? Vzemite otroka v naročje in se začnite ritmično zibati na žogi. Nežno pihanje na čelo lahko tudi prija dojenčkom. Mnogi otroci se odzivajo na tiktakanje klasične ure.
Ko se otrok prebudi, je čas, da ga nahranite. Nato sledi igra in ponovno spanje. Takšen vrstni red je pomemben tudi zato, ker bo imel otrok po spancu obilo energije, ki jo potrebuje za dojenje/sesanje. Če boste otroka hranili pred spanjem, bo spanec asociiral s hranjenjem ali pa hranjenje uporabljal kot uspavalo. Pred spanjem naj otrok ne je hrane, bogate z beljakovinami, ki aktivira dopamin (možgansko poživilo) kot so ribe ali meso. Tudi čokolada pred spanjem ni najboljša ideja. Boljša izbira je hrana, bogata z ogljikovimi hidrati.
Če vas skrbi, da bi otroka razvadili s preveliko pozornostjo, ne skrbite. V prvih mesecih življenja je nemogoče, da bi vaš otrok postal nezdravo odvisen od vas. Številne študije so pokazale, da je zaradi hitrega odziva staršev jokajoči otrok vidno mirnejši in srečnejši. S takojšnjim tolaženjem se ustvari vez, polna zaupanja. Zato se ne bojte biti dojenčku vedno blizu in mu omogočite toliko ljubkovanja, kot ga potrebuje.
Ne glede na to, ali iščete rešitev v knjigi ali pa se posvetujete s strokovnjakom za spanje, je učenje otroka spanju zanesljiv način za vzpostavitev ravnovesja v življenju vseh članov vaše družine.