Spanje dojenčka je ena najpogostejših in najbolj vznemirljivih tem za novopečene starše. Pogosto se zdi, da je spanje dojenčka kaotično in nepredvidljivo, kar lahko povzroči zaskrbljenost in stres. Vendar pa narava skrbi za to, da dojenčki veliko dremajo, kar je ključno za njihovo zdravje in razvoj. Razumevanje naravne potrebe po spanju pri dojenčkih, spreminjajočih se spalne ritmov skozi mesece ter različnih pristopov k uspavanju in spanju, lahko staršem pomaga ustvariti mirnejše okolje za celotno družino.
Biološka potreba po spanju pri dojenčkih
Narava je poskrbela, da dojenčki veliko dremajo. S tem je zavarovala njihovo dihanje. Kadar spanec ni globok, dojenček bolje zaznava dražljaje iz okolja, to pa stimulira njegove telesne funkcije, predvsem dihanje. Dojenčki, ki se iz dremeža večkrat zbudijo, pogosteje sesajo materino mleko in običajno bolje napredujejo. Za odrasle je najboljši čim manj moten spanec, za dojenčke pa velja prav nasprotno. Zdrav, donošen in aktiven novorojenček morda globoko spi 2-krat ali 3-krat v 24 urah, preostali čas pa le drema. Ko trdno zaspi, ga boste najbrž lahko odložili v zanj pripravljen prostor za samostojno spanje (posteljico, zibelko, košek, ležalnik, voziček). Kadar bo dremal, pa bo verjetno potreboval varno naročje. Starši, ki o tem ne dobijo informacij, so zaskrbljeni in v stresu. Matere ta stres tudi zelo fizično utruja.
Spanje je osnovna biološka potreba, ki pomembno vpliva na zdravje - tako otroka kot tudi cele družine. Znanstvene raziskave kažejo, da kvaliteten spanec otroku zagotavlja dovolj energije, ki jo potrebuje za šolske obveznosti, za popoldanske treninge in ostale aktivnosti, ki jih ima čez dan. Mlajši otroci, ki ne spijo dobro, so pogosto utrujeni in razdražljivi.
Razvoj spalne rutine novorojenčka
Spanje novorojenčka (0-1 mesec) je v prvih tednih življenja zelo nepredvidljivo, saj njegovo telo še ne zna nadzirati cikla spanja. Odrasli imamo razvit 24-urni cirkadiani ritem, ki uravnava našo utrujenost in potrebo po spanju. Pri novorojenčkih pa ta cikel še ni razvit, zato se prilagajajo polifazičnemu spanju, kar pomeni, da spijo v krajših intervalih, ki se ponavljajo skozi dan in noč. Novorojenčki spijo kar 16 do 18 ur na dan, vendar v kratkih intervalih. Dnevni in nočni spanec še nista ločena, ker cirkadiani ritem še ni razvit. Veliko sanjajo - približno 50 % časa preživijo v REM fazi spanja, kar je ključnega pomena za razvoj možganov. Ker imajo majhen želodec, se pogosto prebujajo zaradi lakote.
Kako pomagati novorojenčku do trdnejšega in mirnejšega spanca?
- Razlikujte med dnevom in nočjo: Čez dan naj bo svetlo, igrivo in zabavno, dojenčka hranite v odprtem prostoru. Ponoči naj bo mehka osvetlitev, temneje, tišina in mir, manj interakcije pri nočnih hranjenjih.
- Uporabite belo šumenje: Beli šum, bitje srca, zvok dežja ali tekoče vode ter materin glas posnemajo zvoke, ki jih je novorojenček slišal v maternici, in ga lahko pomagajo umiriti. Beli šum (enakomeren, nežen šum) lahko prepreči, da bi se novorojenček prebudil ob nenadnih zvokih.
- Zavijanje (povijanje dojenčka): Zavijanje novorojenčka posnema občutek varnosti v maternici in lahko prepreči Morojev refleks (nenadne trzaje, ki lahko novorojenčka prebudijo). Nekaterim dojenčkom pomaga - če pa se dojenček upira zavijanju, ga ne silite!
- Rutina pred spanjem: Nežen, miren ritual, kot je kopel, nežna glasba ali zibanje, pomaga ustvariti povezavo s spanjem. Rutina naj bo preprosta in ponovljiva, da dojenček ve, kaj pričakovati.
Ustaljevanje spalne rutine: Prvi meseci
Spanje dojenčka pri 1 mesecu: Dojenček pri enem mesecu še vedno spi v kratkih intervalih - med 2 in 4 ure naenkrat. Cirkadiani ritem se že začne razvijati, nekateri dojenčki pa še vedno spijo več čez dan kot ponoči. Spijo med 14 in 17 urami na dan, en spalni cikel traja med 40 in 50 minut. Zbujanje ponoči je še vedno pogosto (lakota, neudobje). Dojenček začne nekoliko bolj ločevati med dnevom in nočjo, vendar pa še vedno pogosto prebuja zaradi lakote ali nelagodja. Najpogostejši razlogi za prebujanje pri enem mesecu so lakota, Morojev refleks, neudobje ali gastroezofagealni refluks (GERD).
Spanje dojenčka pri 2 mesecih: Pri dveh mesecih se spanje dojenčka začne nekoliko urejati. Dojenčki se še vedno pogosto prebujajo, vendar pa lahko opazite, da se intervali spanja nekoliko podaljšujejo. To je posledica razvoja možganov, ki povzroči, da dojenček postaja vse bolj pozoren na okolico. Skupno v dnevu spijo 14-16 ur. En spalni cikel traja 45-60 minut. Več prebujanj ponoči. Podnevi dremajo 3-4 krat.
Spanje dojenčka pri 4 mesecih: Pogosto se starši v tem obdobju sprašujejo, ali bi morali otroka »izuriti«, da spi sam v svoji sobi. Ali je morda bolje, da spi pri vas? Naj bo raje v isti postelji ali v svoji posteljici, ki je v vaši neposredni bližini? Ob pregledu različne literature lahko kaj hitro ugotovite, da enotnega odgovora na to vprašanje ne boste dobili. Namen tega članka je predvsem ta, da vam predstavimo različne opcije, saj imate pravico, da se sami odločite, kaj vam in vaši družini najbolj ustreza. Glede na vse do sedaj znane raziskave in materinski čut pa vam priporočamo, da dojenček spi v vaši sobi vsaj prvih šest mesecev. V tem času se lahko pojavi tudi tako imenovana regresija spanja, ki je obdobje, ko dojenček, ki je prej dobro spal, doživi začasno zmanjšanje vzorcev spanja, se zato pogosteje zbuja in težje umiri. Regresija spanja se običajno pojavi, ko dojenček dopolni 4, 9 in/ali 18 mesecev. Traja lahko od treh do šestih tednov. Pogosto sovpada z razvojnimi in/ali fizičnimi mejniki kot sta npr. kobacanje, izraščanje prvega zoba ipd.
Takoj pomirite jokajočega dojenčka (4 malo znane tehnike, ki delujejo, ko nič drugega ne pomaga)
Ključni vidiki spanja dojenčka
Varen spanec
- Prostor, ki je namenjen spanju, mora biti v prvi vrsti za dojenčka varen. Da bi pri dojenčku čim bolj zmanjšali tveganje za sindrom nenadne smrti v zibki (t.j. problem, ki nastane zaradi dojenčkove nerazvitosti srčnega utripa, dihanja ali krvnega tlaka med spanjem) je potrebno upoštevati previdnostne ukrepe, ne glede na to, ali dojenček spi v svoji postelji ali v skupni postelji s starši. Pomembno je, da dojenček spi na trdi vzmetnici, pokrit le do višine pazduh. Naj ne bo obrnjen z obrazom navzdol. Noge naj ima na končnem delu postelje, da ne more zlesti pod odejo. Dojenčkova glava med spanjem nikoli ne sme biti pokrita. Temperatura v sobi naj bo med 16°C in 20°C. Dojenček naj spi v vaši sobi vsaj prvih šest mesecev. Prav tako naj dojenček ne spi med dvema osebama. Če kadite, jemljete zdravila ali pa ste preveč izčrpani, ne spite v isti postelji z vašim dojenčkom.
Večerna rutina in pomirjanje
- Ko se približuje čas za uspavanje, je prav od vas odvisno kako uspešni boste. Otroci vas čutijo in zelo dobro znajo prepoznati ton vašega glasu. Če želite, da otrok zaspi, mora le-ta imeti občutek varnosti. Vaš miren in pomirjujoč glas bo zagotovo prispeval k temu, da se bo otrok potolažil, umiril in lažje zaspal. V kolikor ste napeti in razdraženi, bo to zagotovo začutil tudi vaš otrok. Še kako dobro se zavedamo, da slej ko prej pride trenutek v dnevu, ko enostavno ne zmoremo več. In zaradi tega ni z vami čisto nič narobe. Prav vsakemu staršu se je to že zgodilo, pa čeprav se o tem največkrat ne govori na glas. Če imate le možnost, si takrat vzemite nekaj minut zase. Zelo pomembno je, da poskusite ustvariti prijetno in pomirjujočo večerno rutino, ki se je boste dosledno držali. Otroku bo lažje, če bo lahko predvideval zaporedje dogodkov, ki se običajno začnejo po večerji. Ob vsakodnevni rutini se bo počutil veliko bolj varnega v svojem malem svetu. Ritual poskusite vzpostaviti že pri majhnemu dojenčku (npr: hranjenje, previjanje, crkljanje, poslušanje uspavanke, spanje,..). Kasneje, ko je otrok že nekoliko večji, pa v večerno rutino vključite še druge aktivnosti, kot so npr. poslušanje zgodbe. Pred spanjem naj otrok ne je hrane, bogate z beljakovinami, ki aktivira dopamin (možgansko poživilo) kot so npr. ribe ali meso. Kot ste verjetno že sami ugotovili, tudi čokolada pred spanjem ni najboljša ideja. Boljša izbira je hrana, bogata z ogljikovimi hidrati. Če opazite, da se otrok nečesa boji, njegove strahove vzemite resno. Pred spanjem ga vedno pomirite. Če se npr. v kolikor spi pri vas, se uležite poleg njega in se osredotočite na vaše globoko dihanje. Ni vam potrebno govoriti. V kolikor spi v svoji posteljici mu ponudite ninico, ki jo bo lahko ponoči prijel in bo dišala po vas. Še posebej priporočljivo je, če dojenčku ponudite mehko blago, ki diši po vašem mleku. Vaš vonj lahko sproži v otrokovih možganih pozitivna občutja in deluje kot močno pomirjevalo. Če vas dojenček potrebuje, ga ne pustite samega. Starši, ki imate že nekoliko starejše otroke, ste se zagotovo že srečali s situacijo, ko vaš tri-letnik nikakor ne želi zaspati, kar naprej vstaja iz postelje, hoče na stranišče ali vas prosi še za en kozarec vode. To pogosto počnejo, ker si v resnici želijo kupiti čas z vami in vam sporočiti, da so prestrašeni ali si želijo pozornosti. Pogosto se jim v teh primerih v možganih aktivira sistem za strah in ločitveno stisko.
Skupno spanje: Tradicija in sodobna priporočila
- Ste vedeli, da noben drug sesalec svojega dojenčka / mladička ne uspava, tako da ga socialno izolira? Ste vedeli, da devetdeset odstotkov staršev na svetu spi v postelji skupaj s svojim dojenčkom? Tako je bilo že od začetka človeštva. Vprašanja o tem, kje in kako naj otrok spi pravzaprav sprožajo burne odzive samo v nekaterih delih sveta. V marsikateri državi je spanje v isti postelji z otrokom nekaj povsem samoumevnega in v veliki meri povezano z dejstvom, da marsikje otroka niti ni mogoče dati spati v drugo sobo. To, da dojenčki spijo sami, je v zadnjih nekaj desetletjih predvsem značilno za srednji razred na zahodu. Številne raziskave so pokazale, da je spanje z otrokom v isti postelji (seveda ob upoštevanju vseh zgoraj naštetih varnostnih ukrepov), naložba v njegovo čustveno in telesno zdravje. Telesni stik (dotikanje) namreč pomaga uravnavati sistem za odzivanje na stres v možganih. Psihološke raziskave dokazujejo, da imajo prav otroci, ki so v prvih letih življenja spali v skupni postelji s starši boljše kognitivne spretnosti, boljše mnenje o sebi, manj so anksiozni. V odrasli dobi pa so bolj zadovoljni s svojim življenjem in imajo manj duševnih težav. Dojenček več časa preživi v plitvejšem spanju, kar ga lahko varuje pred sindromom nenadne smrti v zibki. Izboljša vaše spanje, saj lahko dojenčka, ki je ob vas, hitreje pomirite, kot če morate vstajati in iti do otroka. Nekateri starši imajo o spanju v isti postelji z otrokom pomisleke, ker se bojijo, da se bodo ulegli na njega in ga zadušili. Ameriška akademija za pediatrijo, s stališča preprečevanja nenadne smrti dojenčka, odsvetuje spanje v skupni postelji predvsem takrat, kadar imajo starši čezmerno telesno težo in so kadilci. Je pa pred kratkim mednarodna raziskovalna organizacija SIDS Global Task Force, odkrila, da imajo prav kulture, kjer dojenčki najpogosteje spijo skupaj v postelji s starši, najmanjšo stopnjo sindroma nenadne smrti v zibki na svetu.
Kdaj je čas za samostojno spanje?
- Enotnega odgovora na to vprašanje v literaturi žal ne boste dobili. Po našem mnenju je pravi čas za to takrat, ko to odgovarja izključno vaši družini. V kolikor se vi in vaš otrok dovolj naspita, s partnerjem pa imata kljub skupnemu spanju dovolj telesne intimnosti, ni nobenega razloga, da bi se temu morali odpovedati. Skrb, da otrok kasneje ne bo želel spati v svoji postelji, je odveč. Temu v prid govorijo dejstva, da otrokovi hitro razvijajoči se višji možgani začnejo moč sistema za ločitveno stisko zmanjševati in le-ta s časom zelo oslabi. Seveda pa v kolikor vam skupno spanje ne odgovarja in se ne morete naspati, je bolje, da spite vsak v svoji postelji. Če boste zaradi neprespanosti razdražljivi in preutrujeni, prav gotovo ne boste mogli biti dojenčku v veliko pomoč čez dan. Otrok je po šestem mesecu starosti praviloma že sposoben prespati vsaj šest zaporednih ur. V tem obdobju začnejo običajno jesti gosto hrano, zato je dobrodošlo, da mu v drugi polovici prvega leta življenja daste priložnost, da poskuša spati v svoji posteljici. V kolikor želite biti pri tem uspešni, se izogibajte uspavanja v naročju, vozičku, avtosedežu ipd. Zavedamo se, da je za starša to zagotovo najlažji in najhitrejši način uspavanja, vendar bo otrok (ko se bo po prespanem ciklu prebudil) točno vedel, da je zaspal drugje. Posteljica, v katero ga naknadno odložite, pa mu ne bo poznana. Da lahko sam preide iz enega ciklusa spanja v drugega ob sebi običajno potrebuje ninico, ki mu pri tem pomaga. Vendar pa smo si ljudje različni. In tako je tudi pri otrocih. Nekateri gredo z veseljem spat v svojo posteljo, povezujejo jo z dobrimi občutki in nanjo gledajo kot na prostor, kjer se počutijo varne. Brez da bi jih starši morali kdaj navajati na to. Če se odločite, da bo vaš otrok spal v svoji sobi, vam resnično odsvetujemo, da se poslužujete načinov, ki zagovarjajo, da otroka pustite jokati, brez da bi ga skušali potolažiti. Ko se razvijajo višji možgani, otroci prerastejo odzivanje s paniko / žalostjo, do takrat pa je izjemno pomembno, da se na njihovo stisko vedno odzovete s pomirjanjem in tolaženjem. Dojenček se namreč sam ni sposoben spraviti v stanje notranjega miru in dobrega počutja. Če se nihče ne odzove nanj in mora zaspati po neskončnih neuslišanih klicih na pomoč, ga to lahko zaznamuje za celo življenje, saj bo razvil preobčutljiv sistem za odzivanje na stres. Govorimo o dolgotrajnem joku, ki ga vsak človek - občutljiv za stisko drugega človeka - prepozna kot klic na pomoč. Veliko večja naložba v zdrav razvoj vašega otroka bo, če si vzamete čas in poskrbite, da boste otroka prijazno navajali na samostojno spanje. Poslužujte se varnih načinov, pri katerih otroku ni treba jokati. Še enkrat poudarimo, da je redna večerna rutina za otroka izjemno pomembna. Tako se počutijo varni. Bodite ob njem toliko časa, kolikor vas potrebuje. Naj ima ob sebi svojo najljubšo ninico, ki naj po možnosti diši po vas. Otroška soba naj bo njegov prav posebni prostor, v katerem se bo počutil varno in se tam z veseljem zadrževal. Če vam sledi vsakič, ko odidete iz njegove sobe, se takoj obrnite, mu povejte, da je vse varno in se kmalu spet vidita. To ponavljajte vsakič, ko vstane iz postelje. Ne odvihrajte iz sobe in ne pustite ga jokati. To zna situacijo samo še poslabšati. Izogibajte se navajanju na samostojno spanje, ki temelji na dogovoru, da boste pustili vrata odprta, če ostane v postelji, ter jih zaprli, če bo poskušal iz postelje vstati. Tak način se sicer obnese, vendar so dokazali, da le zato, ker v nižjih možganih aktivira sistem za strah in povzroči skrb vzbujajočo visoko raven kortizola. Raziskave so pokazale, da ponavljajoče se aktiviranje tega sistema v otroštvu povzroči anksiozne motnje kasneje v življenju. Nespanje otroka ima zagotovo velik vpliv na vso družino. Še kako dobro vemo, da je to obdobje za starša izredno stresno in naporno. Upamo, da vam bodo zgornji nasveti vsaj malo v pomoč ali pa zgolj v tolažbo, saj nikakor niste osamljen primer. Vsekakor pa bodite pozorni, če pri nespečemu otroku opazite tudi dnevne simptome, kot so razdražljivost, motnje pozornosti, hiperaktivnost.
Pogosta vprašanja o spanju dojenčka
Kako lahko novorojenček hitreje zaspi? Ker potrebo po spanju zadovoljuje že v varnem naročju matere ali druge ljubeče osebe, prav v telesnem stiku (ne glede na način hranjenja) običajno najlaže zaspi. V naročju mu je prijetno, počuti se ljubljenega, ima dostop do mleka in varnega objema. Mnogi starši seveda želijo, da bi se dojenček čim prej privadil svoje posteljice, toda do tega pridemo postopoma. Posteljica je novorojenčku sprva tuje okolje. Tam je sam, ne sliši bitja srca, zvokov črevesja in šumenja žil, ki jih je poslušal v maternici, kar ga hitro vznemiri in prestraši. Sčasoma se dojenčki privadijo tudi na spanje zunaj telesnega stika - nekateri prej, drugi kasneje.
Mamica in spanje: Novorojenčki ritma ne morejo prilagoditi odraslim. Nič ni torej narobe, če dojenček večino časa ne more spati sam. To ne pomeni, da ste slabi starši. Skrb za novorojenčka je intenziven poporodni čas. Zato mati potrebuje veliko pomoči pri vseh gospodinjskih opravilih in to vse prvo leto. Mnoge matere se najbolj spočijejo tako, da čez dan večkrat dremajo ali spijo skupaj s svojim dojenčkom, ponoči pa tako, da ga vzamejo k sebi, če je to le mogoče in če se upoštevajo pravila varnega skupnega spanja.
Kaj če otrok neprestano joka? Najprej se moramo prepričati, kako polni pleničke in ali dovolj dobro napreduje. Če je vse v redu, se vprašamo, ali se laže umiri v varnem telesnem stiku, ob nadaljnjem dojenju, stabilnem rahlem zibanju, ko je prižet ob materino telo. Če neutolažljivo joka, moramo preveriti morebitne zdravstvene vzroke. Občutljivi dojenčki in dojenčki v težavah pogosto zavračajo vsakršno spanje zunaj telesnega stika. To velja predvsem za dojenčke s kolikami in alergijami, bolne dojenčke in novorojenčke po težkem porodu.
Načini za uspavanje otroka: Marsikaj lahko storimo, da bi bili prvi tedni ob napornem ritmu dojenčka lažji.
- Prepoznajte globok spanec. Pozorno spremljajte, kdaj ima dojenček obdobja dremanja, saj se tedaj zdrzne že ob manjšem premiku. Ko trdno zaspi, je telo sproščeno in mlahavo, dihanje pa mirno in globoko. Tedaj ga boste verjetno lahko nežno odložili, ne da bi čutil.
- Podojite dojenčka na večjem ležišču. Med podojem ga pokrijte, podprite mu trebušček in hrbet, kot da se še dotika vašega telesa. Počakajte, da zaspi in izpusti bradavico (ali mu jo nežno izmaknite). Nato se previdno odmaknite in ga varno zagradite.
- Dremajte skupaj z dojenčkom. V tandemu lezite na hrbet, dobro si podprite glavo in ramena. Dojenček naj bo stabilen na vašem trebuhu. Primerno ga pokrijte vsaj do hrbta in odejo zadelajte podse, ob boka pa si položite blazine, da ne more nikamor zdrsniti. Morda bosta lahko zadremala. To je dragocena rešitev za utrujene matere.
- Uspavanega dojenčka prevzame odrasel član družine. Včasih dojenček spusti dojko in lepo drema v naročju, če bi ga odložili, pa bi se takoj prebudil. Je na voljo oče, babica ali drug odrasel član družine? Verjetno se bo tudi v njihovem naročju počutil varnega kot pri materi.
- Dojenček naj spi v materini neposredni bližini. Dojenčki bolje spijo v bližini odraslih, posebej če zaznavajo materino prisotnost. Tihe in oddaljene sobe so jim tuje, saj je bilo v maternici zaradi bitja srca, zvokov črevesja in šumenja žil precej hrupno. Ne vztrajajte, da spi v posteljici, če mu tam ni prijetno. Preizkusite razna (varna) ležišča. Govorjenje ali nežna glasba dojenčkov praviloma ne motijo.
- Uspavanje v vozičku in avtu. Nekateri starši tudi doma uspavajo dojenčka z ritmičnim tresenjem v vozičku, drugi pa ugotovijo, da to deluje le zunaj, ob zvokih narave. Nekateri pravijo, da dojenček zaspi ob vožnji z avtomobilom. Morda dojenček ne bo maral ne vozička niti vožnje z avtomobilom, to ni neobičajno.
- Uspavanje z glasnim šumom. Če dojenčka nežno zibate in mu šušljate, mu bo morda prijetno. Glasen ššššššš oponaša šumenje materinega ožilja. Nekateri starši so dojenčka umirili ob poslušanju šuma sesalnika za prah ali sušilnika za lase.
Napake pri uspavanju in razumevanje razvoja
Nekateri starši otroke »učijo spati« in jim po navodilih privzgajajo »red in urnik«, da ne bi postali razvajeni, toda telesni stik, ki si ga večina dojenčkov in malčkov zelo želi in ga tudi zares potrebuje, je biološka potreba, ne razvajenost.
Otrok mora za samostojno spanje postati razvojno zrel, enako kot za hojo, govor, samostojno hranjenje in druge razvojne mejnike. Večina majhnih otrok povsem samostojno spanje osvoji nekako v starosti 3.-4. leta, nekateri že prej, nekateri morda malce kasneje. Antropološke raziskave kažejo, da v mnogih kulturah matere (pa tudi babice ali drugi člani družine) spijo s svojimi dojenčki in malčki 3-4 leta.
Prijavite se na e-nasvete strokovnjakov. ˝Ali spite?˝ je zagotovo eno izmed prvih vprašanj, ki so ga deležni novopečeni starši. Kako nehvaležno vprašanje, ki po nepotrebnem starše spravlja v dodatno stisko. Draga starša, popolnoma običajno je, da vaš dojenček (še) kar nekaj časa ne bo prespal noči. Za vas smo pripravili nekaj nasvetov, kateri upamo, da vam bodo vsaj nekoliko v pomoč. Kako ravnati z otrokom, ko pride čas za njegov odhod v posteljo in kako ravnati v času nočnega počitka? Kot novopečeni starši ste zagotovo že ugotovili, da je izraz ˝spim kot dojenček˝ verjetno izjavil nekdo, ki nima svojih otrok. Prej kot se boste sprijaznili, da spanje in dojenčki praviloma ne gredo skupaj, lažje bo za vas. Na dojenčka, ki noče spati, ne glejte kot na svoj osebni neuspeh. Številne raziskave so pokazale, da se dojenčki zbujajo veliko pogosteje kot odrasli, njihov cikel spanja pa v povprečju traja 50 minut.
V prvih mesecih življenja potekajo korenite spremembe količine, strukture in časovne razporeditve spanja, ki so neposredno povezane z zorenjem osrednjega živčevja. Spanje otroka se precej razlikuje od spanja odraslega človeka. Novorojenček, čigar možgani so v fazi intenzivnega razvoja, prespi približno 15-17 ur na dan. Njegova obdobja budnosti in spanja se izmenjujejo v 3- do 4-urnih ciklusih, ki so enakomerno razporejeni preko dneva in noči. Pri novorojenčku, ki še ne razloči dneva in noči, tako govorimo o večfaznem oz. ultradianem ritmu budnosti in spanja. Ritem budnosti in spanja, ki je značilen za odraslega človeka, se prične nakazovati šele ob koncu prvega meseca starosti. Pri novorojenčku ločimo le tri faze spanja. Glavnino novorojenčkovega spanja predstavlja aktivno spanje, ki zavzema 50-60 % celotnega spanja. V tem obdobju spanja lahko, poleg hitrih očesnih gibov (angl. rapid eye movement - REM), pri novorojenčku opazimo tudi številne stereotipne gibe obraza, okončin ali celega telesa. To obdobje je v primerjavi z REM spanjem pri odraslem človeku tudi manj stabilno in vsebuje številna mikroprebujanja. Bistveno bolj stabilno je novorojenčkovo mirno spanje, ki se običajno pojavlja v približno 20-minutnih intervalih neprekinjenega spanja. Že ob koncu prvega meseca življenja spanje ni več naključno razporejeno med dnevom in nočjo. Najdaljša obdobja neprekinjenega spanja, ki lahko v tej starosti trajajo tudi do 6 ur, se pričnejo praviloma pojavljati v nočnem času. Ponavadi sledijo daljšemu obdobju budnosti v poznem popoldanskem času. Ob koncu šestega meseca življenja dojenček prespi le še četrtino dnevnega časa. Pri starosti enega leta in pol pa do starosti treh oziroma šestih let, ko otrok postopno opusti dnevne počitke, ostane količina dnevnega spanja približno enaka, in sicer okoli dve uri. Dojenček ima tako pri 6. mesecih običajno še tri dnevne počitke, med 9. in 12. mesecem dva, po 1. Nekje v času od 2. pa tja do 6. ali 9. meseca starosti se dojenček prične uspavati v fazo lahnega mirnega spanja. Podobno je tudi pri odraslih, vendar se spanec v tej starosti zelo hitro poglobi. Fiziološka nočna prebujanja na prehodu iz enega ciklusa spanja v drugega so zato pri dojenčku in malčku bistveno bolj pogosta kot pri odraslem človeku. Trimesečni dojenček se običajno zbudi 8-krat na noč. Ob letu in pol pa ima v noči še 5-6 takšnih kratkotrajnih prebujanj, katerih število se z razvojem, ob postopnem podaljševanju ciklusa spanja, še dodatno zmanjša.
Če se sprašujete, ali bo mlečna formula vašemu dojenčku omogočila daljši spanec, predlagam, da si preberete moj prispevek na to temo, ki vam bo mogoče v pomoč. V prvih nekaj dneh povprečen novorojenček spi od 16. do 18. ur na dan. Do 4. tedna se spanje novorojenčka zmanjša na povprečno 14 ur. Upoštevajte tudi, da je razpon »normalnega« spanja novorojenčka precejšen. Nekateri 4. tedne stari dojenčki spijo le 9. od 24. Če vaš dojenček ne ustreza povprečnemu profilu dolžine spanja, to ne pomeni, da je z njim kaj narobe. Večina dojenčkov potrebuje približno 12. tednov, da pokažejo dnevno-nočni ritem pri proizvodnji lastnega melatonina za nočno spanje. Da pa se pojavijo cirkadiane spremembe kortizola, hormona, ki pomaga uravnavati budnost, lahko traja še dlje. Na splošno lahko traja 3-5 mesecev, preden se dojenčki ponoči »ustalijo«, kar pomeni, da spijo več kot 5. Kljub temu spanje novorojenčka ni popolnoma ločeno od naravnih ritmov 24-urnega dneva. Študije kažejo, da se cirkadiani ritmi začnejo postopoma razvijati v prvih dneh po rojstvu. Nemške in japonske študije so na primer poročale, da so celo novorojenčki dojemljivi za okoljsko prilagajanje časa. To dejstvo lahko izkoristite za oblikovanje vzorcev spanja novorojenčka. Več, kako lahko to bolj natančno naredite, si lahko preberete v mojem vodniku.
Nenazadnje, spanje dojenčka je potovanje, ki zahteva potrpežljivost, prilagodljivost in predvsem veliko ljubezni. Z razumevanjem naravnih procesov in z uporabo preverjenih ter varnih metod, lahko starši ustvarijo podporno okolje, ki bo koristilo tako dojenčku kot celotni družini.