Dojenje je naraven proces, ki pa se v praksi pogosto izkaže za bolj zapletenega, kot bi si marsikatera mlada mamica želela. Vprašanja o zadostni količini mleka, pravilnem pristavljanju in napredovanju dojenčka so stalnica na forumih in v pogovorih med starši. V Sloveniji se sicer srečujemo s priporočili za izključno dojenje do šestega meseca starosti, a realnost pogosto prinese drugačne izzive, ki zahtevajo premišljeno in podporno ravnanje.
Tehtanje dojenčka in skrbi glede napredovanja
Zgodba Teje, mamice, ki se je soočala s skrbmi glede zadostnega vnosa mleka pri svoji hčerki, je ena izmed mnogih. Po porodu je njena deklica, ki se je rodila velika 52 cm in 3330 g, po prvem mesecu tehtala 4700 g in merila 55,5 cm. V drugem mesecu je njena teža narasla na 5750 g ob dolžini 59 cm, v tretjem mesecu pa je dosegla že 6600 g ob 61,5 cm. Že prvi dan po porodu je Teja začela dodajati adaptirano mleko, saj se je deklica pogosto dojila, tudi na uro in pol. Pediatrija ji je svetovala adaptirano mleko, češ da nima dovolj mleka in da otrok ne dobi dovolj. Na začetku je deklica prejemala 60 ml adaptiranega mleka enkrat do dvakrat na dan. Teja se je navadila, da najprej podoji hčerko, nato pa ji ponudi še stekleničko adaptiranega mleka, saj je sprva mislila, da otrok ne bi pil, če ne bi bil lačen. Kmalu sta pristali na 90 ml adaptiranega mleka po vsakem podoju. Sodeč po njeni teži, Teja upravičeno sprašuje, koliko dodatka je resnično potrebno. Poskusila je ponuditi prekuhano vodo, a je deklica ni želela. Hranila se je na dve uri in pol, ponoči pa je do tretjega meseca spala tudi do osem ur skupaj, sedaj pa spet na štiri ure. V drugem mesecu je prejela 150-200 ml adaptiranega mleka, v tretjem pa že 400-500 ml.
Razumevanje otrokovega napredka in uravnoteženo hranjenje
Na Tejina vprašanja je odgovorila svetovalka za dojenje, ki je poudarila, da deklica odlično napreduje, saj je v prvem mesecu pridobila 1,4 kg, v drugem dobri kg, v tretjem pa skoraj kg. Svetovalka je razjasnila, da ne drži, da otrok, ki je še lačen, spije vse, medtem ko sit otrok ne pije. Otrok se lahko prenajeda, lahko pije, ker mleko fino teče, četudi dodatka ne potrebuje. Na ta način otrokove lakote ni mogoče ugotavljati. Svetovalka je dodala, da mora otrok v tretjem mesecu minimalno pridobiti vsaj 450 g oziroma 110-115 g tedensko, od 3. do 6. meseca pa vsaj 350 g mesečno. Povprečno v prvem trimesečju otrok pridobi 680 g na mesec, nato okoli 500 g. Ker deklica napreduje nadpovprečno, verjetno dodatka ni treba povečevati. Svetovalka je predlagala, naj Teja poskusi deklico večkrat podojiti, ji dojko ponuditi večkrat, s čimer bi se tvorba mleka povečala. Če meni, da je mogoče dodatek zmanjševati, naj to stori počasi in postopoma.
Teja je po prejetem odgovoru uvedla dojenje pred in po spanju ter je pripravila le tri dodatke po 60 ml. Ob branju spletnih strani je ugotovila, da je morda mleko dodajala brez potrebe, kar ji je povzročilo slabo vest. Spoznala je, da je imela verjetno preveč mleka, saj je deklici kar brizgalo v usta, zato ni mogla več vleči. Teja je izrazila željo, da bi bile patronažne sestre bolje izobražene, da bi lahko bolje svetovale mamicam. Zanima jo tudi spanje deklice: zjutraj vstane ob 7. uri, zvečer pa gre spat ob 20. uri. Ponoči spi lepo, razen za hranjenje se zbudi enkrat ali dvakrat. Čez dan pa gre spat samo 3-4 krat po 45 minut, razen če gre Teja z njo spat in ji ponudi dojko kot dudo, v katerem primeru spi 2-3 ure. Deklica zavrača dudo, zato Teja sprašuje, ali je to "gnezdenje" in ali bo minilo samo od sebe.
Kritični pogled na podporo dojenju v Sloveniji
V besedilu se pojavlja tudi kritičen pogled na podporo dojenju v Sloveniji, kjer nekatere mamice poročajo o napetih in nepodpornih ozračjih na spletnih forumih. Izpostavljena je tudi problematika strokovne podpore. Medtem ko porodnišnice pogosto zagovarjajo stališče, da vsaka mama proizvede dovolj mleka, raziskave kažejo, da 15% žensk ne more dojiti zaradi nezadostne količine mleka, 44% prvorodk pa izkusi zapozneli naval mleka ali težave z zalogo.
Osrednji dokument NIJZ o dojenju navaja, da je večina žensk sposobna dojiti, medtem ko se porodnišnica Ljubljana na kritike o pritiskih glede dojenja odziva z navedbo, da so spletne klepetalnice neprimerne za objektivno oceno stanja. Stališče ljubljanske porodnišnice je spodbujanje dojenja s podporo materam in omogočanje optimalnih pogojev, vključno s sobivanjem, prikazom veščine dojenja, prepoznavanjem težav in zgodnjo pomočjo. Kljub temu pa matere v porodnišnicah preživijo le dva do tri dni, kar je premalo za zanesljivo oceno uspešnosti dojenja v prihodnjih mesecih.
Ena od mam je delila svojo izkušnjo, ko je prosila za pomoč pri pristavljanju, a je sestra le potisnila dojenčkovo glavo v njeno dojko. Nasveti sester so bili neusklajeni: ena je svetovala črpanje, druga ne toliko črpanja, tretja dodajanje adaptiranega mleka, četrta pa, da dodajajo preveč. Posledično je mleka primanjkovalo, vse jo je bolelo, otrok je jokal, teža mu je padala.
Statistika in realnost dojenja v Sloveniji
Prehranska raziskava NIJZ iz leta 2018 je pokazala, da se prehrana večine dojenčkov v prvih dneh začne z dojenjem (90,2 %), a med prvim in tretjim mesecem mlečno formulo dodaja že 39 % staršev. Pri šestih mesecih se doji le še dobra polovica otrok, pri enem letu pa le še dobrih 20 %. Katarina, ena od sogovornic, to ne preseneča in poudarja, da javnost zmotno verjame, da večina mam doji. Mnoge ne zmorejo dojiti iz različnih razlogov, ki niso nujno kaprica ali neudeležba, temveč zdravstveni razlogi, ki pa v Sloveniji niso vedno dovolj priznani, kar vodi v nepotreben pritisk na mame. Posledice nudenja premalo podpore in odpora stroke do adaptiranega mleka so lahko celo hospitalizacije podhranjenih otrok. Obstajajo neuradne informacije o sprejemu 20-30 kritično podhranjenih otrok na eno od slovenskih urgenc v enem letu zaradi nasvetov, naj samo dojijo in ne dodajajo.
Strokovna pomoč in podpora pri dojenju
V luči teh pritiskov se mamice trudijo najti vse možne načine za zagotavljanje zadostne količine svojega mleka. Ključno je, da poiščejo pomoč pri usposobljenih strokovnjakih. Med organizacije, ki nudijo strokovno pomoč, sodijo La Leche League Slovenija, Društvo za podporo in pomoč doječim materam (LLL Slovenija) in IBLCE Slovenija ter Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije. Strokovnjaki z nazivom IBCLC so zdravstveni delavci s specialistično stopnjo magisterija, ki se morajo nenehno izobraževati in jih zavezuje etični kodeks. V Porodnišnici Ljubljana priznavajo le svetovalke z opravljenim izpitom IBCLC. Na trgu pa obstajajo tudi samooklicane svetovalke, ki se opirajo na lastne izkušnje in ne nujno na priznane smernice.
Prehrana doječih mater in vpliv na otroka
Poleg vprašanj o samem dojenju, je pomembna tudi prehrana doječe matere. Prehrana v prvih 1000 dneh življenja ima temeljno vlogo pri razvoju otroka in vpliva na nagnjenost k boleznim pozneje v življenju. Materino mleko je idealna hrana za novorojenčka, saj zagotavlja vse hranilne snovi, ki so popolnoma prilagojene njegovim potrebam. Vsebuje protitelesa, probiotike, prebiotike, rastne dejavnike, vitamine, minerale in maščobne kisline v optimalnem razmerju. Dojenje ima tudi vrsto prednosti za mater, saj pospeši okrevanje po porodu in predstavlja zaščito pred poporodno depresijo.
Dojenje: pravilno pristavljanje
Priporočila za zdravo prehrano doječe matere:
- Uravnotežena in pestra prehrana: Izbira raznolikih, svežih, sezonskih in hranilno bogatih živil. Manjši obroki, enakomerno porazdeljeni tekom dneva.
- Energijski vnos: Srednje visoko aktivna nosečnica potrebuje okoli 2.100 kcal v prvem tromesečju, 2.350 kcal v drugem in 2.600 kcal v tretjem. Doječa mati potrebuje dodatnih 500 kcal za sintezo mleka.
- Omejitev hujšanja: Odsvetuje se drastično hujšanje takoj po porodu, saj lahko vpliva na količino in hranilno vrednost mleka.
- Prehranske omejitve: Pri vegetarijanski prehrani je potrebno biti pozoren na zadosten vnos železa, cinka, kalcija, vitaminov B12, B2, D, omega-3 maščobnih kislin in beljakovin. Veganska prehrana brez dopolnil lahko predstavlja veliko tveganje za razvojne poškodbe dojenčka.
- Ogljikovi hidrati: Naj predstavljajo 55 % dnevnega vnosa energije.
- Beljakovine: Povečane potrebe v nosečnosti in dojenju, ki jih lahko zagotovimo z dodatno porcijo mleka ali mlečnih izdelkov.
- Maščobe: Potrebe se ne povečajo, naj predstavljajo 30 % dnevnega vnosa energije. Izogibajte se trans maščobam in omejite nasičene maščobe. Pomembne so kakovostna olja rastlinskega izvora in omega-3 maščobne kisline, ki jih najdemo v mastnih morskih ribah.
- Vitamini in minerali: Posebno pozornost je treba nameniti vnosu vitaminov A, D, E, C, B-kompleksa ter mineralov kot so kalcij, magnezij, cink, železo in jod.
- Tekočina: Povečane potrebe v nosečnosti (1.500 ml/dan) in dojenju (1.700 ml/dan). Najprimernejši napitki so voda, negazirana mineralna voda ter nesladkan zeliščni ali sadni čaj.
- Kajenje: Odsvetuje se aktivno in pasivno kajenje, saj nikotin zmanjšuje tvorbo materinega mleka.
- Sladkorji: Omejite uživanje enostavnih ogljikovih hidratov, še posebej prostih sladkorjev in sladkih pijač.
Primer izkušenj z adaptiranim mlekom
Primer ajduske, mamice, katere fantek se je rodil s CR s porodno težo 4250g, razkriva nadaljnje izzive. Dojenček se ob rojstvu ni želel prisesati, kasneje pa je kljub sesanju rok, dude in plenice, kar ga je označevalo kot "sesalčka", potreboval dodatek adaptiranega mleka, saj ni bilo videti materinega mleka. Kljub temu, da je mama opazila, da mleko priteče ob stisku bradavice, je po nasvetu patronažne sestre še naprej dodajala mleko, saj jo je skrbelo, da otrok ne bo dovolj pridobil na teži.
Svetovalka za dojenje je poudarila, da otrokov jok ni vedno znak lakote in da je tehtanje podojev lahko zavajajoče. Ključni znaki zadostnega vnosa mleka so dovolj polulanih in pokakanih pleničk, dobro napredovanje na teži ter pravilno in aktivno sesanje. V enem od primerov je ajduska po nekaj tednih poročala o izboljšanju, fantek se je začel bolj aktivno dojiti, mleka je bilo več, dodatek pa se je postopoma zmanjševal. Kljub temu pa je dodajanje adaptiranega mleka včasih še vedno bilo potrebno, še posebej popoldne in zvečer, ko je fantek spil tudi do 120 ml. Ajduska je izrazila željo, da bi se lahko izognila stekleničkam, saj ji mleko smrdi in se počuti nemočno, ko telo ne more poskrbeti za otroka.
Vendar pa se je po nekaj mesecih ajduska ponovno oglasila z dobro novico: njen fantek se zdaj popolnoma polno doji, je nasmejan, zadovoljen in lepo napreduje. Zgodilo se je "skoraj, kot bi odrezal". V tretjem mesecu je še potreboval malo dodatka, zdaj pa se dojke zdijo polne in otrok se zlahka nahrani. Ajduska pa ob tem razmišlja, da pri naslednjem otroku morda ne bo tako vztrajala, če dojenje ne steče takoj, saj se ji zdi, da je situacija lažja za otroka, če ima na voljo presežek mleka.
Zaključek: Podpora in informiranost ključnega pomena
Primeri iz prakse jasno kažejo, da je dojenje kompleksen proces, ki zahteva ne le fizične, temveč tudi čustvene in informacijske podpore. Zmotna prepričanja, pomanjkanje strokovne podpore in neusklajeni nasveti lahko mlade mamice pripeljejo do nepotrebnega stresa in dvomov vase. Zato je ključnega pomena, da se mamice ob težavah obrnejo na preverjene strokovne vire in da se v družbi dvigne zavedanje o pomembnosti celovite podpore doječim materam, ne glede na način hranjenja otroka.