Zdravljenje neplodnosti in postopki umetne oploditve, znani tudi kot zunajtelesna oploditev (IVF), predstavljajo za mnoge pare edino pot do uresničitve sanj o starševstvu. Vendar pa se pari, ki se odločijo za to zahtevno pot, pogosto soočajo z vprašanjem realnih čakalnih dob. Kakšna je torej dejanska slika čakalnih dob na postopke IVF v Sloveniji, od prvega obiska klinike z napotnico do samega postopka oploditve? Odgovori na to vprašanje so kompleksni, saj nanje vplivajo številni dejavniki, od organizacijskih pogojev na kliniki do individualnih okoliščin posameznega para, pa tudi zunanji dejavniki, kot je bila nedavna pandemija.
Razumevanje Postopka Umetne Oploditve
Preden se poglobimo v čakalne dobe, je ključno razumeti osnovne korake, ki jih par običajno opravi na poti do IVF postopka. Ko par s napotnico obišče specialistično ambulanto za zdravljenje neplodnosti, sledi niz osnovnih diagnostičnih preiskav. Te vključujejo hormonske preiskave krvi, spremljanje menstrualnega cikla z ultrazvokom, rentgen maternice (HSG - histerosalpingografija), histeroskopijo in v nekaterih primerih tudi laparoskopijo. Ker so te preiskave pogosto vezane na določeno obdobje v ženskem ciklusu, lahko njihov obseg traja nekaj mesecev, včasih pa tudi do enega leta. Ko so vse potrebne preiskave opravljene in dokumentacija pripravljena, se vsi papirji predložijo na konzilij, kjer se odobrijo postopki IVF.
Po odobritvi postopka s strani komisije za IVF se čakalna doba za sam postopek giblje med 3 in 6 meseci. Ta doba je odvisna od več dejavnikov, vključno s sezono (številom odobrenih postopkov v določenem obdobju), morebitnimi težavami s plačili zdravil ter specifičnimi razlogi za neplodnost. Vendar pa se izkušnje parov lahko zelo razlikujejo. Nekateri pari poročajo, da so bili po odobritvi postopka takoj, torej v naslednjem ciklu, ko so dobili menstruacijo, že vključeni v IVF postopek, in so se že 22. dan ciklusa začeli z IVF-jem. To pomeni, da če diagnostične preiskave potekajo "po načrtu", je mogoče biti v postopku OBMP (Oskrba z biomedicinsko pomočjo) najkasneje v enem letu.
Dejavniki, ki Vplivajo na Čakalne Dobe
Ena od ključnih informacij, ki jo je potrebno poudariti, je, da obstajajo tudi "nujni primeri", ki se obravnavajo nekoliko prednostno. Med te spadajo na primer ženske med 40. in 42. letom starosti, pri katerih se uspešnost postopka zunajtelesne oploditve začne pospešeno slabšati. Ta kategorizacija omogoča, da se pari v ranljivejšem položaju hitreje vključijo v postopek.
Pomemben dejavnik, ki vpliva na čakalne dobe, je tudi obseg dela na posameznih oddelkih. V zadnjem obdobju smo bili priča zmanjšanemu obsegu izvajanja OBMP postopkov zaradi kadrovske in prostorske stiske. Kljub temu so se z "požrtvovalnim delom in dodatno obremenitvijo preostalih zaposlenih" uspeli ohraniti približno 80% običajnega obsega dela. Posledično se je čakalna doba za postopke zunajtelesne oploditve podaljšala za 1-2 meseca in sedaj znaša med 4 in 5 mesecev. Za postopke intrauterine inseminacije (IUI) in prenose odmrznjenih zarodkov (IVF-FET) pa so čakalne dobe krajše, do 2 meseca.
Obstajajo tudi primeri, ko se pari kljub čakalni dobi po odobritvi postopka takoj vključijo v nadaljnje postopke. To se lahko zgodi, ko se prijavijo v naslednjem ciklu, ko dobijo menstruacijo, in se že 22. dan ciklusa začnejo z IVF-jem. Če torej diagnostične preiskave potekajo "po planu", je mogoče biti v postopku OBMP najkasneje v enem letu. Nekatere izkušnje kažejo, da se kljub napovedim o čakalnih dobah, pari vedno znajdejo na vrsti takoj, torej v ciklus, ko se prijavijo. Tudi v primerih, ko se je poslovalo z zmanjšanim obsegom, se ni zgodilo, da bi zmanjkalo zdravil.
Vpliv Pandemije COVID-19
Pandemija COVID-19 je dodatno vplivala na delovanje zdravstvenih ustanov, vključno s tistimi, ki izvajajo postopke zdravljenja neplodnosti. V času epidemije so se na nekaterih klinikah uvedli telefonski in video posveti s pacienti. Medtem ko so telefonski razgovori primerni za krajše in enostavnejše posvete, so video klici prinesli številne prednosti, predvsem v prihranku časa in poti za pare. Kljub temu se pojavljajo tehnične težave in neenakomeren dostop do tehnologije pri nekaterih parih. Za zdravstveno osebje je takšen način dela sicer sprejemljiv, vendar manj fleksibilen in časovno bolj potraten kot obravnava v ambulanti.
Pomembno vprašanje, ki se je pojavilo v času pandemije, je bilo testiranje na COVID-19 pred ali med postopki IVF. Na nekaterih klinikah so hitri brisi na SARS-CoV-2 opravljali le ženskam, ki so imele punkcijo v splošni anesteziji, in sicer na dan punkcije. Pacientkam je bila ponujena možnost punkcije v splošni anesteziji ali punkcije z analgezijo z oralnimi analgetiki. Triaža pacientov se je izvajala z vprašalnikom in merjenjem telesne temperature pred vsakim obiskom.
V primeru, da zbolite za COVID-19 ali imate pozitiven test med stimulacijo jajčnikov, se postopek običajno prekine. Takšen prekinjen postopek se ne registrira pri ZZZS in stroškovno bremeni oddelek.
Glede cepljenja proti COVID-19, večina strokovnih združenj, vključno z Evropskim združenjem za humano reprodukcijo in embriologijo (ESHRE), priporoča cepljenje, saj koristi presegajo tveganja. Svetuje se, da se zdravljenje neplodnosti začne nekaj dni po prejemu zadnjega odmerka cepiva. Po preboleli okužbi s COVID-19 se par lahko vključi v IVF postopke po preteku obdobja izolacije, ki je običajno najmanj 10 dni od začetka simptomov ali pozitivnega testa, ob upoštevanju pogojev NIJZ.
Can the COVID19 vaccine affect fertility?
Praktični Vidiki in Organizacija Obravnave
Za nemoteno obravnavo je ključno, da pari pravočasno oddajo napotnico. Ob prijavi je potrebno poslati napotnico v roku 5-7 delovnih dni. Za prvi razgovor je priporočljivo, da se oba partnerja udeležita, sicer pa je potrebno prinesti partnerjevo zdravstveno izkaznico in napotnico. Prav tako je priporočljivo prinesti fotokopije vseh že opravljenih izvidov, povezanih z zdravljenjem neplodnosti ali kroničnimi boleznimi.
Prvi posvet o plodnosti obsega pogovor, kjer zdravnik specialist opredeli možne vzroke za neplodnost. Sledi ginekološki pregled in ultrazvok rodil pri ženski ter analiza hormonov. Pri moškem partnerju je ključen izvid analize semena. Na osnovi vseh pridobljenih izvidov se nato zdravnik specialist odloči o nadaljnjih korakih diagnostike oziroma zdravljenja neplodnosti. Kadar kljub kirurškemu zdravljenju ne pride do spontane zanositve in smo izčrpali ostale metode zdravljenja neplodnosti ali pa gre za vzrok, pri katerem ni možnosti za spontano zanositev - na primer moški faktor, - pa pare napotijo v postopke zunajtelesne oploditve.
V primeru oddaje semena je pomembno upoštevati časovne omejitve. Če moški partner lahko zagotovi, da od oddaje semena do prevzema v laboratoriju ne bo pretekla več kot 1 ura in da vzorec ne bo izpostavljen nižjim temperaturam od sobne, je možen odvzem od doma. Sicer pa je na voljo tudi možnost oddaje semena na kliniki v dveh sodobno opremljenih prostorih.
Pomembno je poudariti, da je zaradi narave dela in timskega pristopa na kliniki nemogoče, da bi vse preiskave in posege opravil zdravnik specialist, ki vodi par v Ambulanti za zdravljenje neplodnosti.
Finančni Vidik
Vprašanje o ceni enega postopka je bilo zastavljeno s strani uporabnice, kar nakazuje, da je finančni vidik pomemben za pare, ki se odločajo za umetno oploditev. Stroški IVF postopkov lahko variirajo, odvisno od obsega posegov, uporabljenih zdravil in morebitnih dodatnih storitev. V Sloveniji je del postopkov krit z ZZZS, vendar se pari pogosto soočajo tudi s samoplačniškimi stroški. Trenutno naj bi iz zavarovalnice pripadalo 6 postopkov, medtem ko je cena samoplačniškega postopka odvisna od vrste postopka in klinike. Pri nekaterih ponudnikih lahko ICSI postopek stane okoli 1000 EUR, kar ne vključuje stroškov zdravil.
Uspešnost Postopkov in Starost
Uspešnost postopkov zunajtelesne oploditve je najbolj odvisna od starosti ženske. Pri starejših ženskah pridobimo manjše število jajčnih celic, ki so slabše kakovosti kot jajčne celice mlajših žensk. Tako je po podatkih iz literature stopnja živorojenosti na prenos prvega zarodka pri ženskah, ki so mlajše od 35 let, 41,4 odstotkov, medtem ko pri ženskah po 40. letu ta stopnja znatno upade. Znanstvene raziskave potrjujejo, da plodna sposobnost ženske prične upadati že po 30. letu starosti, še hitrejši upad pa se zgodi po 35. letu starosti.
Kako Poteka Postopek?
Postopek IVF se začne s stimulacijo jajčnikov z namenom pridobitve večjega števila jajčnih celic, pri čemer ženske uporabljajo hormonske injekcije, ki si jih večinoma aplicirajo same. Sledijo serijske ultrazvočne meritve, s katerimi spremljamo odziv jajčnikov in se odločimo, kdaj so rastoči folikli dovolj veliki, da s postopkom spodbujanja prenehamo. Takrat ženska dobi injekcijo za zorenje jajčnih celic, tako imenovano "STOP" injekcijo. Dva dni po tej injekciji se na oddelku zglasita oba partnerja. Moški odda svež vzorec semena, pri ženski pa izvedemo postopek aspiracije jajčnih celic oziroma punkcije jajčnikov, s katerim pridobimo jajčne celice. Postopek lahko izvajamo v lokalni anesteziji ali v analgosedaciji. Pridobljene celice in seme nato predamo v embriološki laboratorij, kjer se izvede bodisi klasičen IVF bodisi postopek ICSI. Pri klasičnem IVF postopku semenčice same oplodijo jajčno celico. Pri postopku ICSI, ki se uporablja zlasti v primerih moške neplodnosti, pa se pod mikroskopom semenčico vnese neposredno v jajčno celico. Oplojene jajčne celice oziroma zarodke se nato do tretjega oziroma petega dne po punkciji goji v inkubatorjih, ko izvedemo prenos zarodka nazaj v maternico.
Pri tem je pomembno vedeti, da zamrznjenčki ne štejejo kot nov postopek. Ko se začne postopek, ki je lahko dolg ali kratek, po pošti najprej prejmete vabilo za postopek in datum ambulante, kjer dobite navodila za pripravo. Pri punkciji se punktirajo celice iz foliklov; vsak folikel še ne pomeni celice, saj je lahko tudi prazen. Če se celice oplodijo in razvijajo do 3. ali 5. dne, nekatere oplojene celice vrnejo v maternico že drugi dan, še posebej če je zarodek samo eden. Če jih je več, počakajo do 5. dne, najmočnejše pa zamrznejo. Pri ET (prenosu zarodka) vam vstavijo 1 ali 2 zarodka, na zahtevo morda tudi tri. Če želite ET samo enega zarodka, vam prenesejo samo enega.
Pari, ki se zdravijo zaradi neplodnosti, se pogosto spopadajo z anksioznostjo in depresijo, zato je izredno pomembno, da je osebje, ki je v stiku s temi pari, empatično, dostopno in razumevajoče. Včasih za lajšanje stiske zadošča že pogovor.
V zadnjem obdobju smo pogosteje izpostavljeni nestrpni komunikaciji pacientov, ki je najverjetneje posledica njihove stiske zaradi zmanjšane dostopnosti do storitev in splošne negotovosti. Zavedamo se, kako pomembno je zdravljenje neplodnosti in veliko napora vlagamo, da v okrnjeni kadrovski zasedbi in omejenih prostorskih pogojih ohranjamo dejavnost v največji možni meri. Vsi si želimo, da bi bilo tega mučnega obdobja epidemije vendarle konec in bi zdravljenje potekalo nemoteno. Zato je ključno ohraniti medsebojno spoštovanje in zaupanje.
V primeru žensk, ki so stare 22 let in imajo za seboj izvenmaternično nosečnost ter so jim odstranili levi jajcevod, se priporoča, da se pozanimajo o čakalni dobi za umetno oploditev, saj je ta odvisna od opravljenih preiskav, ki jih je potrebno izvesti pred razvrstitvijo v IVF postopek.