Dojenje je eden najpomembnejših in najbolj naravnih procesov v življenju matere in otroka. Vendar pa se v tem občutljivem obdobju lahko pojavijo številna vprašanja in skrbi, zlasti glede alergij pri dojenčku in materini prehrani, pa tudi glede uporabe zdravil med dojenjem. Ta članek obravnava obe področji: dojenje otrok, katerih doječe matere se zdravijo zaradi alergije, in dojenje otrok z namenom preprečevanja ali zmanjševanja možnosti alergij.
Alergije: Preobčutljivost in njeni znaki
Alergija je preobčutljivost osebe na določeno snov, ki ji pravimo alergen. Ta je lahko živalskega, rastlinskega ali kemičnega izvora. Naš imunski sistem jo prepozna kot telesu tujo in ob ponovnem stiku sproži imunski odziv. Nekateri alergeni so stalno prisotni, drugi pa so sezonski. Ključni nefarmakološki ukrep pri lajšanju alergij je izogibanje alergenom.
Simptomi in znaki alergije se lahko kažejo na različne načine:
- Na koži: Kožno vnetje, izpuščaji, otekline (reakcija na pike žuželk).
- Na očeh: Solzenje oči, srbenje oči.
- Na dihalih: Alergijski rinitis, ki se kaže kot zamašen nos, občutek polnih sinusov, kašelj (običajno suh, dražeč).
- Na prebavilih: Mehko blato, pogosto odvajanje blata.
- Včasih se lahko pojavijo simptomi na več organih hkrati.
Dojenje in alergije pri doječi materi
Matere, ki dojijo, se pogosto soočajo z alergijami, ki so še posebej izrazite v spomladanskih in poletnih mesecih. Ker težko zdržijo brez lajšanja simptomov, se pogosto obrnejo na farmacevte ali zdravnike. Njihova želja je nadaljevati z dojenjem, a si hkrati težko predstavljajo življenje brez zdravil. Kljub temu, da med doječimi materami in zdravstvenim osebjem še vedno obstaja nekaj pomislekov glede prehajanja učinkovin v materino mleko, je v večini primerov ta strah odveč. V vsaki skupini zdravilnih učinkovin je mogoče najti zdravilo, ki je združljivo z dojenjem.
Antihistaminiki: "Tablete proti alergiji"
Antihistaminiki ali "tablete proti alergiji" se uporabljajo sistemsko za zmanjšanje simptomov alergije. Antihistaminiki 2. generacije so primerni za uživanje med dojenjem. Loratadin spada v najvarnejšo skupino (L1), medtem ko je cetirizin uvrščen v varno skupino (L2). Za desloratadin, novejšo učinkovino, še ni veliko podatkov, vendar je glede na obstoječe uvrščen v skupino L2.
Kortikosteroidi: Lokalna in sistemska uporaba
Lokalni kortikosteroidi, ki se uporabljajo pri alergijski astmi v obliki vdihovalnikov ter v obliki mazil in krem pri koprivnicah ali izpuščajih na koži, se sistemsko ne absorbirajo, če se uporabljajo na majhni površini kože ali v obliki inhalatorja. Pri tem se uporabi najmanj močan kortikosteroid pod zdravniškim nadzorom, na čim manjši površini in čim krajši čas. Kortikosteroidi se ne nanašajo na prsne bradavice. Mometazon, ki je na voljo v obliki nosnih pršil in deluje protivnetno na nosno sluznico, sodi v skupino L3. Če je korist večja od tveganja, ga zdravnik predpiše za krajši čas.
Druga mazila za lajšanje srbenja
Mazila, ki vsebujejo dimetinden in aloe vero, lahko pomagajo pri lajšanju srbenja. Vendar pa tudi zanje velja, da se uporabljajo na nepoškodovani koži, na čim manjši površini in čim krajši čas. Ne nanašajo se na bradavice. Če je potrebno mazati tudi dojke ali bradavice, jih je treba pred naslednjim podojem sprati z milom in vodo.
Materino mleko kot zaščita pred alergijami
Materino mleko ščiti dojenčka pred alergijami na dva ključna načina:
- Manjša izpostavljenost alergenom: Izključno dojeni otroci so v prvih mesecih življenja manj izpostavljeni potencialnim alergenom, saj se hranijo izključno z materinim mlekom.
- Razvoj imunskega sistema: Izključno dojeni dojenčki imajo drugačen imunski sistem kot tisti, ki niso izključno dojeni. Kolostrum, prvo mleko, ki ga dojenček prejme takoj po rojstvu, je bogato s protitelesi, zato ga imenujemo tudi "prvo cepivo". Imunoglobulini A (IgA), ena od vrst protiteles v kolostrumu, ščitijo dojenčka pred alergijami. Zrelo mleko, ki nastaja nekaj tednov po porodu, vsebuje protitelesa proti snovem, ki sta jima izpostavljena mati in otrok. Ko dojenček dopolni približno 6 mesecev, je njegovo telo sposobno samo tvoriti protitelesa IgA, kar je pravi trenutek za uvajanje goste hrane.
Od kulture do kulture se seznam živil, na katera so ljudje alergični, razlikuje. Vendar pa so praktično povsod na vrhu seznama kravje mleko in mlečni izdelki. Približno 2,5 % dojenčkov in otrok, mlajših od 2 let, naj bi imelo alergijo na kravje mleko. Na srečo ta preobčutljivost običajno ni trajna in že v otroštvu izzveni. Izključno dojenje je najboljši način za preprečevanje alergije na kravje mleko pri dojenčku. Mati, ki doji otroka z alergijo na kravje beljakovine, naj se izogiba uživanju kravjih beljakovin.
Kar zadeva pestrost materine prehrane, je seznam živil, ki naj se jim doječe matere izogibajo, zelo različen od države do države. V Sloveniji se tradicionalno svetuje izogibanje česnu, medtem ko ga v Indiji uporabljajo za povečanje količine mleka. Velja, da naj mati uživa lokalno, raznoliko in pestro prehrano, bogato s sadjem in zelenjavo, zdravimi ogljikovimi hidrati, beljakovinami ter nenasičenimi maščobami. Pomembno je tudi, da popije zadostne količine tekočine in se izogiba samo tistim živilom, za katera velja, da sta ona ali otrok nanju alergična.
Kako se pokažejo znaki preobčutljivosti na določeno živilo:
- Simptomi, povezani s prebavili: Polivanje, driska, bruhanje, krči, zaprtost, kri v blatu, slabo napredovanje v telesni masi.
- Simptomi, povezani z dihali: Kihanje, kašelj, zamašen nos, izcedek iz nosu, bronhitis, krvavitve iz nosu.
- Drugi simptomi: Reakcije na koži (ekcem, dermatitis, koprivnica, srbenje, plenični izpuščaj), reakcije na očeh (srbenje, solzenje), razdražljivost, težave s spanjem.
Simptomi in znaki se pri dojenčku izboljšajo, ko je živilo izločeno iz prehrane vsaj 7 dni. Vendar pa traja do 14 dni, da se sledi živila, ki je povzročilo alergijo, popolnoma izločijo iz telesa. Pri doječem otroku velja enako za njegovo mater: živila, na katera je dojenček potencialno preobčutljiv, je treba izločiti iz prehrane in jih ne uživati vsaj 14 dni, da se pokaže učinek.
Katere alergije so najpogostejše pri dojenčkih
Vpliv materine prehrane na dojenčka in hormoni
Materina prehrana med nosečnostjo in dojenjem ter v prvem letu otrokovega življenja ima ključen pomen za zdravje v odrasli dobi, kar imenujemo presnovno programiranje. Zdrava prehrana je pomembna naložba v zdravje otroka in matere že pred nosečnostjo in med njo.
Načeloma se lahko z materinim mlekom prenašajo manjše količine alergenov, ki jih mama zaužije. To velja predvsem za beljakovine kravjega mleka in jajc, v še manjši meri in izjemoma pa se to nanaša na sojo, drevesne oreške ter arašide. Količina alergenov, ki se prenaša z maminim mlekom, je zelo različna od mame do mame. V zadnjem času se dolgotrajne in striktne diete pri doječih mamah odsvetujejo, oziroma se izvajajo le na podlagi eliminacijskega in provokacijskega poizkusa.
Če ima otrok težave samo s kožo, lahko mati uživa vso hrano, za katero so pri hčerki alergološki testi negativni. Uživanje alergene hrane (drevesni oreški, arašidi) morda celo prepreči razvoj alergije na to živilo, vendar to velja le, dokler so alergološki testi negativni.
Če pa so alergološki testi pri hčerki že pozitivni, se svetuje eliminacijski poizkus, ki je večinoma omejen na izogibanje kravjemu mleku in jajcem (izjemoma še soji, arašidom in drevesnim oreškom, če so testi močno pozitivni). Ta poizkus se izvede tako, da se otrok in doječa mama 1-2 meseca strogo izogibata teh živil. Če ne pride do izboljšanja, dieta ni potrebna in lahko vsa ta živila uvedemo nazaj v prehrano hkrati - pri otroku in mami. To ne velja samo v primeru, če je katero od teh živil pri otroku kdaj povzročilo hudo alergijsko reakcijo (koprivnica, otekanje, težave z dihanjem, motnja zavesti). V takem primeru je potrebna provokacija pod hospitalnim nadzorom in glede na mnenje alergologa.
Če pa po eliminaciji pride do jasnega izboljšanja atopijskega dermatitisa, se opravi provokacijski poizkus tako, da doječa mama najprej pri sebi posamično in v zaporedju enega tedna uvede testirano živilo v polnem obsegu (npr. vsak dan nekaj dcl kravjega mleka). V večini primerov se bo izkazalo, da uživanje teh živil pri doječi mami otroku z atopijskim dermatitisom ne povzroča poslabšanja, ker so količine alergenov, ki se prenašajo z maminim mlekom, premajhne.
Hormoni igrajo pomembno vlogo v telesu matere skozi celotno nosečnost in po porodu. Med nosečnostjo nosečniški hormon progesteron zavira izpadanje las, zato večina nosečnic uživa v gostih in sijočih laseh. Po porodu raven progesterona pade, kar lahko povzroči izpadanje las, ki bi sicer izpadli že med nosečnostjo. Če je izpadanje las pretirano in traja dlje časa, je potrebna dodatna obravnava, predvsem pregled delovanja ščitnice. Avtoimunske bolezni ščitnice so pogoste in se lahko kažejo na različne načine.
Priporočila glede prehrane doječe matere
Priporočila za prehrano med nosečnostjo in dojenjem poudarjajo uživanje raznovrstne in uravnotežene prehrane. Vnos hranil naj bo prilagojen povečanim potrebam.
Priporočena živila:
- Tekočine (voda, mineralna voda, nesladkani zeliščni/sadni čaji).
- Žitni kosmiči, kruh, testenine, krompir.
- Zelenjava.
- Sadje.
- Mleko in mlečni izdelki.
- Meso.
- Jajca.
- Kakovostna rastlinska olja.
Izjemoma se lahko uživajo toplotno obdelane in v čistem okolju nabrane gobe ter kava (do 2 skodelici dnevno).
Živila, ki se jim je treba izogibati:
- Alkohol.
- Školjke in morski sadeži, jetrca, jetrne paštete.
- Toplotno neobdelana živila živalskega izvora (npr. biftek, pršut, prekajene ribe, suši).
- Surova jajca (majoneza, tiramisu, kremšnite).
- Sladke pijače: pijače z dodanim sladkorjem (zlasti energijske pijače in sladke gazirane pijače) ter pijače s sladili (saharin, ciklamat, aspartam, stevia).
Približno 55 % dnevnega energijskega vnosa naj predstavljajo ogljikovi hidrati, predvsem sestavljeni ogljikovi hidrati, kot so neoluščena žita, neoluščen riž, polnovredna moka in zelenjava. Povečane potrebe po beljakovinah lahko nadomestite z dodatnim obrokom mleka ali mlečnih izdelkov. Dnevni vnos beljakovin naj zajema polovico živil živalskega (meso, ribe, jajca, mleko) in polovico živil rastlinskega izvora (polnovredna žita, stročnice). Povečanih potreb po maščobah ni, je pa pomembna njihova pravilna sestava. Uživajte rastlinska olja (zlasti olivno, v manjših količinah pa tudi repično, sojino, orehovo, laneno). Za razvoj otroka so pomembne omega-3 dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline, ki jih najdemo v morskih ribah. Omejite uživanje masla, slanine, zaseke ter palmove in kokosove maščobe, ker vsebujejo veliko nasičenih maščobnih kislin in holesterola. Po možnosti se izogibajte živilom, ki vsebujejo ali potencialno vsebujejo delno hidrogenirane rastlinske maščobe (transmaščobe), kot so pecivo, piškoti, vaflji, krekerji, pite, torte, pokovka, žitne ploščice in ocvrta živila. Transmaščobe škodljivo vplivajo na maščobno-kislinsko sestavo možganov, ovirajo sintezo esencialnih maščobnih kislin in nevrološki razvoj otroka ter so pomemben dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja.
Pomembno je tudi zagotoviti zadosten vnos vitamina D, saj ga v materinem mleku ni dovolj, zato ga nosečnice, doječe matere in otroci morajo dodajati. Prav tako je treba biti pozoren na zadosten vnos železa, še posebej, če mati že ima menstruacijo, in kalcija, ki je ključen za razvoj otrokovih kosti. Kajenje zmanjšuje sintezo mleka. Materino mleko spreminja okus in aromo glede na prehrano matere. V prvih mesecih so dojenčki zelo prilagodljivi za sprejemanje novih arom in okusov.
Pogosti miti in napačne predstave
- Mit: Alkohol ne prehaja v mleko. Resnica: Alkohol prehaja v mleko.
- Mit: Za izogibanje določenim živilom (npr. jagodam ali mleku) med dojenjem je znanstveno utemeljen dokaz za preprečevanje alergij. Resnica: Ni znanstveno utemeljenih dokazov za to trditev, razen če obstaja potrjena alergija pri otroku.
Vpliv hormonov na telesne spremembe po porodu
Porod prinese novo življenje, vendar lahko spremljajo tudi neprijetnosti. Marsikatera mama se po porodu ne počuti najbolje, saj jo lahko bolijo šivi, ima občutljive dojke, hormoni pa divjajo. Ženske naj se pred porodom zavedajo tudi manj prijetnih posledic in se nanje pripravijo. Pogoste so težave z zadrževanjem vode, blata in plinov, uriniranje je lahko pekoče, možno je pretirano potenje. Lahko se pojavljajo bolečine v sramnični kosti in medenici.
Pomembno je prepoznati znake poporodne depresije in iskati pomoč. Duševna nihanja ali motnje razpoloženja po porodu so težave, o katerih je treba govoriti. Posebno pozornost je treba posvetiti mamicam, ki so imele duševne težave že pred nosečnostjo ali med njo, saj je poporodno obdobje zanje še posebej ranljivo.
Sodobna družba je pogosto naravnana k socialni izolaciji mamic, kar lahko otežuje okrevanje. Tudi mediji pogosto poudarjajo le srečo materinstva, medtem ko se o drugih plasteh tega obdobja govori premalo.
Telesne posledice poroda:
- Bolečine v dojkah: Pravilna tehnika dojenja ne bi smela biti boleča. Bolečine so lahko posledica zastoja mleka, ragad ali razpok prsnih bradavic, ali pa gnojnega vnetja dojke (mastitis). Mastitis zahteva zdravljenje z antibiotiki, počitek in ustrezno nego dojk.
- Poškodbe presredka: Kljub masaži presredka pred porodom, včasih pride do raztrganin ali prereza (epiziotomija). Te poškodbe oskrbi zdravnik v lokalni anesteziji in običajno zacelijo v 10-14 dneh.
- Seksualnost po porodu: Vlažnost nožnice je po porodu zmanjšana, zlasti pri doječih materah zaradi povečane tvorbe prolaktina in zmanjšane ravni ženskih spolnih hormonov. To lahko povzroči pekoč občutek, srbečico in otežene spolne odnose, kar lahko vpliva tudi na libido. Tudi spremembe v telesni samopodobi in šibkejše mišice medeničnega dna lahko vplivajo na kakovost spolnosti.
- Bolečine v križu: So lahko posledica nepravilne drže, oslabljenih trebušnih mišic ali pogostega dvigovanja dojenčka. Svetuje se postopno izvajanje vaj za krepitev hrbtnih in trebušnih mišic.
- Uhajanje urina: Pogostejše pri ženskah, ki so rodile vaginalno. Keglove vaje za krepitev mišic medeničnega dna se lahko izvajajo že takoj po porodu.
- Izpadanje las: Povečano izpadanje las po porodu je običajno posledica padca ravni progesterona. Če je pretirano in traja dlje časa, je potreben pregled delovanja ščitnice.
- Odvečni kilogrami: Dojenje lahko pomaga pri izgubi telesne teže, vendar pa obdobje dojenja ni primeren čas za hitre in restriktivne diete. Priporočljiv je nov, bolj zdrav življenjski slog.
Carski rez: Okrevanje in posebnosti
Carski rez je operativni poseg, ki zahteva vsaj šest tednov okrevanja za celjenje tkiv. V tem času lahko mati doživlja bolečine v rani, zmanjšano občutljivost ali mravljinčenje. Športne dejavnosti niso priporočljive vsaj tri mesece. Če je bil carski rez načrtovan, mama morda nima izkušenj s popadki, kar lahko vpliva na težave pri dojenju, saj se na vzpostavitev laktacije vpliva s hormoni, ki se sproščajo med naravnim porodom. Mame po carskem rezu so bolj izpostavljene tvorbi strdkov v venah, zato si nekatere morajo vbrizgavati zdravila. Carski rez ni lažji način poroda in zanj morajo obstajati tehtni razlogi.
Kontracepcija po porodu
Po porodu je priporočljivo razmisliti o kontracepciji. Matere, ki polno dojijo in nimajo menstruacij, imajo relativno dobro zaščito približno prvih šest mesecev. Če ne dojijo ali želijo bolj zanesljivo metodo, se lahko o tem pogovorijo z ginekologom šest tednov po porodu.
Dojenje kot najboljši način prehranjevanja dojenčka
Dojenje je najboljši način prehranjevanja dojenčka od rojstva do 6. meseca starosti, nato pa ob uvajanju goste prehrane do 2. leta ali dlje, dokler materi in otroku tako ustreza. Dojenje omogoča optimalno rast, ščiti pred okužbami, zmanjša pojavnost alergij, je vedno pri roki, ekološko neoporečno in cenovno ugodno.
Zavedanje o teh vidikih dojenja, alergij in hormonskih sprememb lahko doječim materam pomaga pri bolj samozavestnem in informiranem pristopu k materinstvu. Vedno je priporočljivo, da se v primeru dvomov ali težav posvetujete s svojim zdravnikom ali drugim strokovnjakom.