Šparglji, ti nežni zeleni poganjki, so prava zakladnica hranil, cenjeni pa so bili že v antiki zaradi svojih zdravilnih lastnosti. Njihova zgodovina sega tisočletja nazaj, ko so jih Kitajci, Perzijci in Grki uporabljali v prehrani in kot zdravilo, Rimljani pa so jih celo častili kot afrodiziak. Danes so šparglji ponovno odkriti in cenjeni po vsem svetu, tudi pri nas pa se njihova pridelava ponovno obuja, še posebej na Primorskem, kjer uspevajo zaradi svoje ljubezni do rahlih tal. Rod špargljev spada med enokaličnice, v družino beluševk, kar pojasnjuje njihovo alternativno ime beluši, s katerim pogosto označimo bele ali obeljene šparglje. Rodovno ime asparagus izvira iz besede "sparega", ki je v antični Polineziji pomenila brst ali poganjek, Grki pa so ga poimenovali "asparagos", kar je pomenilo, da je poln sokov.
Šparglji so zelena trajnica, ki lahko uspeva tudi več kot 20 let. Poznamo več vrst, ki jih v osnovi delimo na divje in gojene, slednje pa še na bele in zelene, med posebne sorte pa spadajo še vijoličasti. Pri nas so na krožnikih najpogosteje beli (gojeni) šparglji, znani tudi kot beluši, in divji šparglji, ki jih nabiramo predvsem na Primorskem. Vse vrste so užitne in predstavljajo lahko, zdravo ter okusno zelenjavo z mnogimi zdravilnimi učinki. Uživamo mlade poganjke, ki jih režemo spomladi. Šparglji so izjemno bogati z vitamini A, B in C, vsebujejo železo, fosfor, kalcij, mangan in druge minerale, asparagin, eterično olje, jantarno kislino, še posebej pa izstopajo po izredno visoki vsebnosti folne kisline - le 100 gramov špargljev namreč pokrije dnevno potrebo po tej biološki snovi.
Šparglji in dojenje: občutljivo vprašanje
Vprašanje, kdaj je primerno v prehrano dojenčka vključiti šparglje, je pogosto deležno različnih mnenj in izkušenj. Medtem ko nekateri viri navajajo, da so beluši (beli šparglji) manj alergeni in jih je mogoče postopoma dodajati kot drugo zelenjavo, drugi opozarjajo na možnost napenjanja in vetrov, podobno kot pri drugih kapusnicah. Izkušnja ene izmed mamic priča o burni reakciji dojenčka na šparglje, ki se je kazala z zavračanjem mleka in sluzastim blatom z rdečimi nitkami. Ta izkušnja je bila tako pretresljiva, da je mamica šparglje za dolgo časa izločila iz svoje prehrane. Vendar pa se je ob ponovnem poskusu, ko je bil otrok starejši, situacija izboljšala.
Pomembno je poudariti, da je vsak dojenček individualen. Razvoj okusa pri dojenčku se namreč začne že v maternici, nadaljuje pa se v prvih letih življenja, ko se z različnimi aromami srečuje preko materinega mleka. Bolj kot je prehrana mamice raznolika, lažje bo otrok kasneje sprejemal nove jedi. Izogibanje živilom brez utemeljenega razloga ni priporočljivo, saj lahko omeji pestrost okusov. Preventivno izločanje živil zaradi strahu pred alergijami prav tako ni smiselno. Odziv na posamezno živilo je najbolje presojati, ko se težava dejansko pojavi, in to v dogovoru z zdravstvenim strokovnjakom. Tudi ob dojenčkovih krčih naj mamica ne izloča živil na lastno pobudo. Če opazi, da določena hrana pri otroku povzroča nelagodje, naj jo uživa v manjših količinah, ne pa popolnoma opusti, saj lahko to osiromaši prehrano in vpliva na kakovost mleka.
Katera živila so lahko problematična med dojenjem?
Poleg špargljev, ki lahko pri nekaterih dojenčkih povzročajo napenjanje, so na seznamu potencialno problematičnih živil še nekatere kapusnice (kislo zelje, rdeče in belo zelje), čebula, česen, por, črni koren in stročnice, včasih tudi polnozrnati izdelki. Brokoli, cvetača in koleraba so blažji in manj pogosto vodijo v napihnjenost otroka. Beluši, rabarbara, česen, intenzivna zelišča in arome lahko spremenijo okus materinega mleka, tako da nekateri dojenčki potem mleko zavrnejo.
Živila, ki vsebujejo kislino, kot so agrumi (tudi sok), ananas, kivi, jagode, paradižnik, kis, lahko povzročijo izpuščaje ali vneto ritko. V takem primeru je priporočljivo počakati, da se izpuščaj pozdravi, in znova poskusiti čez nekaj časa, saj pogosto takšna nestrpnost izgine med dojenjem. Če ne izgine, je bolje opustiti alergeno sadje ali sok.
Ostra živila, kot so začimbe (čili, ingver, poper, curry, gorčica, paprika), lahko dražijo kožo vašega otroka. V primeru suma nestrpnosti na hrano (napihnjenost, bolečine v trebuhu), morate določeno živilo začasno izpustiti iz jedilnika za 1 do 2 tedna in ob ponovitvi opazujte otroka.
Pomembno je tudi vedeti, da se otrokov okus razlikuje od našega. Brbončice so bolj razvite, prav tako ima dojenček še posebej razvit čut za okušanje sladkega. Zato v kašico nikakor ne smete dodajati sladkorja. Do šestega meseca je priporočljiva zelo majhna količina soli, manj kot en gram dnevno ter približno en gram dnevno med sedmim in 12. mesecem. Dojeni dojenčki dobijo dovolj soli z materinim mlekom, podobno količino pa vsebuje tudi adaptirano mleko. Strokovnjaki za prehrano niso enotnega mnenja, kdaj je čas, da začinite dojenčkove kašice. Nekateri trdijo, da tega ne storite pred osmim mesecem starosti, drugi to odsvetujejo celo do 11. meseca starosti. Pri uvajanju začimb v dojenčkovo prehrano bodite previdni, najprej jo uporabite v zelo majhni količini in opazujte, ali pride do reakcije.
Uvajanje goste hrane in šparglji
Uvajanje goste prehrane naj bi se začelo med 4. in 6. mesecem starosti dojenčka. Priporočljivo je začeti z zelenjavo, prve kašice pa lahko pripravimo iz bučk ali korenčka. Med 4. in 6. mesecem se lahko vključujejo žita, ki ne vsebujejo glutena. Nekateri strokovnjaki menijo, da se bo celiakija pojavila ne glede na starost, pri kateri bomo uvedli gluten. Najprej se uvaja belo, nato rdeče meso, pri čemer začnemo z 10g mesa, ki ga postopoma stopnjujemo, dokler v obroku ni do 50g mesa. Z dopolnjenim 6. mesecem starosti začnemo z uvajanjem jajc oziroma rumenjaka. Tudi pri uvajanju jajc so različna mnenja oziroma predlogi. V kolikor se odločite za uvajanje rumenjaka, je priporočljivo postopno povečevanje količine: prvi teden ¼ rumenjaka, drugi teden ½ rumenjaka, tretji teden ¾ rumenjaka, četrti teden cel rumenjak. Nato pa rumenjak vključite v prehrano vsaj 1x tedensko. Priporočljivo je, da takoj uvedete cel, trdo kuhan rumenjak.
Ko pride čas za uvajanje špargljev, se lahko odločite za pripravo enostavne kašice. Šparglje dobro operite in odrežite dva centimetra stebla pri dnu. Nato jih prepognite in mehkejši del uporabite za kašico. Šparglje dušite na majhni količini olivnega olja eno do dve minuti, nato lahko dodate malo riža in zalijete z jušno osnovo ali vodo. Ko je riž dovolj kuhan, koščke špargljev pretlačite z vilicami. To postrezite dojenčku.
Splošna priporočila za prehrano doječih mater
Na splošno velja, da med dojenjem lahko jeste vse, kar vi in vaš otrok dobro prenašata. Uravnotežena prehrana že v obdobju pred nosečnostjo, med njo in v času dojenja vpliva na zdravje matere ter otroka. Zato je smiselno, da ženska že ob načrtovanju nosečnosti poskrbi za raznoliko prehrano in zdrav življenjski slog.
Priporočljiva je izbira svežih, sezonskih in lokalnih živil. V ospredju naj bodo: zelenjava in sadje kot glavni vir vitaminov, mineralov in vlaknin; polnozrnata žita, kosmiči in krompir; mleko in mlečni izdelki, ki pomembno prispevajo k vnosu kalcija; pusto meso, perutnina in rdeče meso; manjše morske ribe, ki zagotavljajo omega-3 maščobne kisline in jod; kakovostna rastlinska olja (oljčno, repično, orehovo, laneno …); jajca in stročnice. Kavo in pravi čaj je smiselno omejiti na manjše količine, gobe pa uživati le, če so sveže, dobro prepoznane in toplotno obdelane.
Priporočljivo je več manjših obrokov čez dan, saj to pomaga ohranjati stabilno raven energije. Energijske potrebe se v nosečnosti postopno povečujejo, med dojenjem pa se zaradi tvorbe mleka še dodatno zvišajo. Večina doječih mater ima dober tek in brez težav pokrije dodatne potrebe.
Takoj po porodu ni priporočljivo hujšati, saj lahko to zmanjša količino mleka in vpliva na njegovo sestavo. Postopno vračanje na prednosečniško telesno maso je povsem normalno, vendar naj bo počasno in naravno.
Nekatere oblike vegetarijanske prehrane lahko ob premišljeni izbiri živil zadostijo potrebam nosečnice in doječe matere. Pri prehrani, ki izključuje vsa živila živalskega izvora, pa je tveganje za pomanjkanje ključnih hranil veliko. Brez ustreznih dopolnil lahko to resno ogrozi razvoj dojenčka, zato strokovne smernice tak način prehranjevanja pri dojenčkih in malčkih odsvetujejo.
Količina mleka ni odvisna od posebnih živil ali prehranskih dopolnil. Največjo vlogo imajo pogostost dojenja, pravilna tehnika, praznjenje obeh dojk ter dovolj počitka in miru.
Med dojenjem je ključnega pomena, da čez dan zaužijete dovolj tekočine, saj to bistveno vpliva na tvorbo mleka. Priporočljivo je, da po vsakem dojenju spijete velik kozarec pijače. Materino mleko se v prvih mesecih otrokovega življenja prilagaja in zadostuje vsem njegovim prehranskim potrebam, razen vitaminu D. Na sestavo mleka poleg življenjskega sloga matere vpliva tudi njena prehrana med nosečnostjo in dojenjem. Zato je pomembno, da mati sledi načelom raznolike in uravnotežene prehrane.