Primerna prehrana pred in med nosečnostjo ter v času dojenja predstavlja dolgoročno naložbo v zdravje tako matere kot razvijajočega se otroka. Njen vpliv sega tudi v odraslo dobo otroka, saj zmanjšuje tveganje za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje oziroma presnovni vtis. V rodni dobi, zlasti v času načrtovanja nosečnosti, je pomembno, da si bodoča mati uredi prehrambne navade in poskrbi za zdrav življenjski slog.
Ritem prehranjevanja med nosečnostjo in dojenjem
Noseče in doječe matere potrebujejo pestro, uravnoteženo prehrano ter redne, enakomerno porazdeljene obroke. Vodilo naj bo izbira raznolikih, čim bolj svežih, sezonskih, lokalnih in hranilno bogatih živil. Priporočamo manjše obroke, ki naj bodo enakomerno porazdeljeni tekom dneva: zajtrk, kosilo in večerjo ter dva do tri vmesne obroke (dopoldanska in popoldanska malica).
Po priporočilih naj bi srednje visoko telesno aktivna nosečnica s prehrano v prvem tromesečju v povprečju dnevno zaužila skupno 2.100 kcal, kar zadošča za pokrivanje osnovnih potreb. Za pokrivanje dodatnih potreb pa je v drugem tromesečju potrebno še dodatnih 250 kcal oziroma 500 kcal v tretjem tromesečju. Doječa mati (v starosti med 25 in 51 let) naj bi ob srednje visoki telesni aktivnosti s prehrano za pokrivanje osnovnih potreb v povprečju dnevno zaužila 2.100 kcal. Za pokrivanje dodatnih potreb za sintezo mleka pa je v prvih štirih do šestih mesecih dojenja potrebnih še dodatnih 500 kcal. Omenjeno priporočilo temelji na predpostavki, da izvira ostali del energije iz maščobnih zalog doječe matere, ki so se nakopičile v času nosečnosti.
Odsvetovano hujšanje takoj po porodu
Številne matere želijo že kmalu po porodu začeti s hujšanjem, kar pa lahko neugodno vpliva na količino materinega mleka in njegovo hranilno vrednost. Iz maščobnih zalog matere se namreč v mleko izločajo tudi v njenih telesnih maščobah raztopljene nečistoče. Zmerna izguba telesne mase in zmerno zmanjšanje maščobnega tkiva v času dojenja sta normalna in sprejemljiva. Doječim materam odsvetujemo shujševalne diete oziroma pretirano hujšanje, čeprav obstajajo na tržišču številne knjige in revije, ki to priporočajo.
Vegetarijanska prehrana med nosečnostjo in dojenjem
Nekatere nosečnice in doječe matere se prehranjujejo z vegetarijansko prehrano. Ločimo več vrst vegetarijanske prehrane: pesko, delna, lakto-ovo, lakto, ovo, veganska, presnojeda, frutarijanska in makrobiotična. Pravilno sestavljene pesco, delna in lakto-ovo-vegetarijanska prehrana lahko zadovoljijo vsem prehranskim potrebam nosečnice in doječe matere.
Pri izogibanju vseh živil živalskega izvora (mesa, rib, rakov, školjk, maščob živalskega izvora - veganska prehrana, presnojeda in frutarijanska prehrana) obstaja visoko tveganje za pomanjkanje več hranil, predvsem železa, cinka, kalcija, vitaminov B12, B2, D, omega-3 maščobnih kislin, zlasti dokozaheksaenojske kisline, pa tudi beljakovin in energijskega vnosa. Če se doječa mati prehranjuje vegansko in ne uživa prehranskih dopolnil, obstaja veliko tveganje, da bo dojenček utrpel hude razvojne poškodbe. Tveganje se še poveča, če kasneje tudi otrok uživa vegansko prehrano. Velja namreč, da bolj kot se omejuje izbor živil, večje je tveganje za pomanjkanje hranil.
Makrohranila v prehrani nosečnic in doječih mater
Ogljikovi hidrati naj podobno kot pred nosečnostjo prispevajo 55 % dnevnega vnosa energije.
Beljakovine so sestavni del celic, vezivnega tkiva, mišic, kosti in organov. Potrebe po beljakovinah in kalciju so med nosečnostjo in dojenjem povečane. Povečanim potrebam po beljakovinah se lahko zagotovi z dodatno porcijo mleka ali mlečnih izdelkov.
Maščobe. Potrebe po maščobah se med nosečnostjo in dojenjem ne povečajo. Predstavljajo naj 30% dnevnega vnosa energije. Prekomerno uživanje maščob lahko povzroči pretiran občutek sitosti in slabost. Izredno pomembna je sestava maščob. V največji možni meri se izogibajte trans maščob (delno hidrogenirane rastlinske maščobe), nasičenih maščob naj bo do 10%, enkrat nasičenih maščob vsaj 10%, in večkrat nenasičenih maščob med 7 in 10% vnesene energije. Prevladujejo naj kakovostna olja rastlinskega izvora. Takšno je npr. oljčno olje, ki vsebuje veliko enkrat-nenasičenih maščobnih kislin, ki ugodno vplivajo na sestavo krvnih maščob. Orehovo, konopljino, sojino olje in olje oljne repice vsebujejo linolno in a-linolensko kislino, esencialni maščobni kislini, ki ju telo samo ne more izdelati, zato ju mora dobiti s hrano.
Dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline, znane tudi kot omega-3 maščobne kisline (dokozaheksaenojska (DHK) in eikozapentaenojska kislina (EPK)), so zelo pomembne za razvoj dojenčkovih možganov (psihomotorični razvoj) in oči (predvsem ostrine vida) pred rojstvom in po njem, kot tudi za zdravje matere. Žene v rodnem obdobju, noseče in doječe matere naj bi zaužile vsaj 200 mg DHK na dan. Omenjene maščobne kisline se nahajajo predvsem v mastnih morskih ribah (sardine, slanik, skuša, losos). Ugodno vplivajo na sestavo krvnih maščob (holesterola in trigliceridov) in znižujejo krvni tlak. Za nosečnice in doječe matere je pomembno, da uživajo morske ribe vsaj dvakrat na teden, od tega naj bi vsaj enkrat tedensko uživale mastne ribe. Ribe naj bodo pečene v pečici, kuhane v pari ali dušene v majhni količini olja, ne pa ocvrte v olju.
Nasičene in trans maščobe v prehrani
V maščobah živalskega izvora (maslo, slanina, loj), pa tudi v nekaterih rastlinskih maščobah (še posebej v kokosovi in palmini maščobi) je veliko nasičenih maščobnih kislin, katerih uživanje želimo omejevati. Pri izbiri mesa in mesnih izdelkov ter mleka in mlečnih izdelkov zato posegajte po izdelkih z nižjo vsebnostjo maščob, pri izboru rastlinskih maščob pa posegajte predvsem po takšnih, ki vsebujejo več nenasičenih maščob (npr. oljčno olje). Pomembno je, da ne spregledamo skritih maščob, ki se nahajajo predvsem v ocvrtih živilih, salamah, klobasah, sirih, smetani, majonezi, pecivu itd.
Tudi trans maščob se v prehrani želimo izogibati, celo bolj kot nasičenih maščob. Poseben problem so industrijsko proizvedene trans maščobe, ki nastanejo pri hidrogeniranju rastlinskih olj za proizvodnjo trdih rastlinskih maščob (delno hidrogenirane rastlinske maščobe oziroma olja), trans maščobe pa nastajajo tudi pri cvrenju in večkratnem segrevanju rastlinskih olj pri višjih temperaturah. Trans maščobe so še zlasti škodljive v obdobju nosečnosti in dojenja, saj prehajajo iz prehrane matere v materino mleko. Škodljivo vplivajo na razvoj možganov razvijajočega se otroka, ovirajo sintezo esencialnih maščobnih kislin in nevrološki razvoj. Trans maščobe so dejavnik tveganja za bolezni srca, povečujejo koncentracijo LDL holesterola in trigliceridov v plazmi, povečajo vnetje notranje površine arterijske stene in povečajo tveganje za aritmijo. Uživanje trans maščob poveča tudi tveganje za razvoj raka prsi (celo do 75%), pri moških pa za razvoj neagresivnega raka prostate.
Živila, ki lahko vsebujejo več industrijskih trans maščob so predvsem piškoti in krekrji, slano in sladko pecivo iz listnatega ali kvašenega testa, pite, torte, drobno pecivo, pokovka, žitne ploščice, jušni koncentrati in druga živila, proizvedena z uporabo delno hidrogeniranih rastlinskih olj. Omejite tudi uživanje ocvrtih živil.
Vitamini in minerali: Ključni gradniki za zdravje
Vitamini in minerali so za organizem esencialne organske kemijske snovi in imajo v človeškem telesu posebne biokemijske vloge. Organizmu so potrebni v zelo majhnih količinah. Ločimo med vodotopnimi (vitamini B skupine in vitamin C) in maščobotopnimi vitamini (vitamini A, D, E in K). Med nosečnostjo in dojenjem je potrebno nameniti še posebej veliko pozornosti predvsem vnosu vitaminov A (beta karoten), D, E, C, tiamina (B1), riboflavina (B2), niacina (B3), B6, folne kisline (B9) in B12, ter mineralom kot so kalcij, magnezij, cink, železo in jod.
V praksi to pomeni, da ni dovolj uživati večjih količin hrane, ampak zlasti hranilno bogato hrano. Hranilno bogata živila so tista, ki na enoto energije vsebujejo veliko hranil, npr. zelenjava, sadje in polnozrnati izdelki. Hranilno revna živila so tista, ki vsebujejo veliko maščob in/ali sladkorjev in le malo drugih hranil ter zato v prehrani doječih mater niso zaželena, npr. pecivo, ocvrta živila in sladkarije.
Dobri viri beta karotena (predstopnje vitamina A) so rdeča, oranžna in rumena zelenjava, kot so paprika, korenje, sladki krompir in jedilne buče ter temno zelena zelenjava, na primer špinača, brokoli in zelje, pa tudi nekatere vrste sadja (npr. marelice, mango).
Najzanesljivejši vir vitamina D je sicer nastajanje le-tega v koži pod vplivom sončne svetlobe (UV-B žarki). Intenzivnost UV-B se spreminja vse leto in ves dan. Na območju nad 40° zemljepisne širine, kamor sodi tudi Slovenija, so najmočnejši UV-B žarki med 10. in 16. uro med aprilom in oktobrom. V tem času se že z manjšo izpostavljenostjo sončni svetlobi (15 minut dnevno) v dopoldanskem ali popoldanskem času tvori zadostna količina vitamina D v koži. Za zadostno tvorbo vitamina D je povsem dovolj običajna izpostavljenost soncu, do katere pride med hojo in običajnimi športnimi aktivnostmi (npr. tek, plavanje, kolesarjenje) - brez posebnega izpostavljanja soncu (sončenje), ki je škodljivo za zdravje kože. Poseben problem predstavlja obdobje jeseni in zime, ter popolno izogibanje soncu (npr. pri tistih, ki se zadržujejo pretežno v domovih), ko prehranski vnos vitamina D postane nujen.
Živila bogata z vitaminom D so predvsem ribje olje, morske ribe (losos, slanik, sardele), jajčni rumenjak, v manjši količini tudi kravje mleko, maslo. Živila, ki so pogosto obogatena z vitaminom D so na primer sojini, riževi in ostali rastlinski napitki, margarine in žita za zajtrk. Rezultati raziskav so pokazali, da velik delež slovenskih nosečnic glede na potrebe zaužije prenizke količine vitamina D. Tako v nosečnosti, kot v obdobju dojenja se svetuje dodajanje vitamina D v obliki prehranskih dopolnil. Upoštevajoč najnovejše smernice (D-A-CH) se dnevno priporoča 20 µg vitamin D (800 mednarodnih enot).
V telesu so zaloge vitamina C zelo majhne, zato je pomembno, da nosečnica in doječa mati vsak dan uživata dovolj zelenjave in sadja, ki sta njegov glavni vir. Vitamin C sodeluje pri izgradnji novih tkiv, pomembno pa je tudi, da vitamin C povečuje absorpcijo železa iz rastlinskih živil (t.i. nehemsko železo).
Priporočen odmerek folne kisline oziroma folatov (vitamin B9) pred in v začetku nosečnosti je 400 μg dnevno. Dobri naravni viri folne kisline so pekovski kvas, sojino olje, pšenični kalčki, brstični ohrovt, brokoli, pšenični otrobi, jajca, rjavi riž in zelena listnata zelenjava.
Vitamin B12 se nahaja v živilih živalskega izvora - v mesu, ribah, jajcih, mleku in siru. Živila rastlinskega izvora vsebujejo nekaj vitamina B12 le tedaj, če so bila podvržena bakterijski fermentaciji (npr. kislo zelje), sicer pa ne.
Potrebe po železu v času nosečnosti in dojenja so močno povečane, še posebej to velja za čas nosečnosti. V času dojenja pa so potrebe močno odvisne od tega ali ima doječa mati že menstruacijo. V času dojenja in odsotnosti menstruacije (t.i. amenoreja) so potrebe po železu kljub dojenju nižje, kot v času nosečnosti ali pred nosečnostjo, vendar le v primeru, če mati med porodom ni izgubila velikih količin krvi. Vašo preskrbljenost z železom med in po nosečnosti bo zato preverjal tudi zdravnik. Z železom bogata živila so sicer meso, ribe, jajčni rumenjak, polnozrnata žita in stročnice. Železo se bolje absorbira iz živil živalskega izvora, kjer se nahaja v obliki t.i. hemskega železa. Absorpcijo železa iz živil rastlinskega izvora (ne-hemsko železo) izboljša sočasno uživanje vitamina C, npr. uživanje paprike ali pitje sveže stisnjenega pomarančnega soka. Nekatera živila in napitki, kot npr. kava in črni čaj, zmanjšujejo absorpcijo železa.
V prehrani nosečnic in doječih mater je pogosto lahko kritičen tudi vnos kalcija, zlasti pri materah, ki ne uživajo dovolj mleka in mlečnih izdelkov. Poleg tega so kritične tudi doječe matere, mlajše od 25 let, kajti vsebnost kalcija v kosteh navadno narašča do 25 leta starosti. Kalcij je potreben za razvoj kosti dojenčka.
V času nosečnosti in dojenja se zaradi povečanega izločanja joda s sečem povečajo tudi potrebe po jodu, mineralu, ki je sestavni del ščitničnih hormonov. Vsaj dvakrat na teden uživajte morske ribe, ki so dober vir joda. Najpomembnejši vir joda v prehrani prebivalcev Slovenije je jodirana sol, zato bodite pozorni, da posegate po takšni soli, ki je jodirana. Himalajske in druge kamene soli ter nejodirane morske soli niso pomemben vir joda.
Pomen ustreznega vnosa tekočin
Dnevne potrebe po tekočini (s pijačo) se v času nosečnosti povečajo na 1.500 ml (7 kozarcev/dan), prav tako se potrebe povečajo tudi v času dojenja - na 1.700 ml (8,5 kozarcev/dan). Ob intenzivnem potenju ali vročini so potrebe po tekočini še večje. Najprimernejši napitki so voda, negazirana mineralna voda ter nesladkan zeliščni ali sadni čaj. S povečano količino popite tekočine doječa mati ne more spodbuditi večje tvorbe mleka.
Izčrpavanje materinega mleka: Alternativa ali dopolnilo k dojenju
Razlogov, zakaj se nekatere mamice odločijo za hranjenje otroka izključno s pomočjo izčrpavanja svojega mleka, ki ga potem otroku ponudijo preko stekleničke, je veliko. Naj naštejemo le nekaj izmed njih: novorojenček se je rodil prezgodaj ali pa ima težave s sesanjem mleka, vi imate lahko težave z mastitisom in bolečimi bradavicami, imate več dojenčkov hkrati (dvojčke, trojčke ali več), se morate vrniti v službo ali pa preprosto ne želite dojiti, pomembno pa vam je, da ima otrok na voljo vaše mleko.
Ne glede na razlog, zakaj se matere odločajo za izključno izčrpavanje mleka, pa je treba poudariti, da ne gre za enostavno izbiro, saj tudi mamice, ki črpajo mleko, to počnejo večkrat na dan in se včasih zbujajo tudi ponoči, da bi na ta način ohranile in povečale svojo zalogo mleka. Poleg tega pa se lahko pojavijo tudi bolečine v prsih in na območju bradavic, pripraviti in sterilizirati je treba vse stekleničke ter jih skrbno shranjevati in otroka potem hraniti po steklenički. Za uspešno črpanje materinega mleka pa ni dovolj zgolj prsna črpalka. Treba se je namreč naučiti pravilnega ravnanja z njo, sicer je lahko izčrpavanje mleka popolnoma neuspešno. Hkrati se je treba zavedati, da tovrstno hranjenje otroka ne pomeni poraza, temveč gre zgolj za posreden način zagotavljanja najboljšega svojemu otroku. Na koncu pa je pomembna tudi izbira ustrezne opreme za izčrpavanje mleka, kar pomeni, da morate izbrati pravo velikost nastavkov z dovolj veliko odprtino.
Načini izčrpavanja materinega mleka
Obstajata dva načina izčrpavanja mleka:
- Ročno črpanje mleka: Gre za eno najstarejših, najbolj ekoloških in najbolj poceni načinov črpanja mleka, pri katerem ni potrebne nobene dodatne opreme. Matere si z rokami pomagajo izčrpati mleko, in če se tega pravilno lotijo, ne bi smelo biti boleče, niti ne bi smele zaradi tega na prsih nastajati modrice. V nasprotnem delate nekaj narobe.
Pred pričetkom izčrpavanja mleka uporabite katero od tehnik za sproščanje dojk:
Tuširanje s toplo vodo,
na dojko si za nekaj minut položite tople obkladke,
izvajanje različnih dihalnih vaj,
nežna masaža dojk, saj blag in prijeten dotik prispeva k sproščanju in izločanju mleka,
trepljanje s prsti od roba dojke proti bradavici in rahlo tresenje dojk, medtem ko ste nagnjeni malce naprej.
Črpanje mleka s pomočjo črpalke: Se priporoča, kadar potrebujete izčrpati večje količine mleka. Obstajata ročna ali električna črpalka. Pri ročni črpalki sami izbirate ritem črpanja in črpate tako, da stiskate črpalko, kar zna biti precej utrujajoče in po določenem času se lahko pojavijo bolečine v zapestju in prstih. Je pa primerna opcija za matere, ki črpajo občasno ter precej priročna in lahka, spravite jo namreč lahko kar v svojo torbico. Električna črpalka pa je lahko enojna ali dvojna ter je hitrejša in enostavnejša za uporabo, vendar tudi nekoliko dražja izbira. Njene prednosti so zagotovo v obilnejši laktaciji in tem, da je črpanje mleka opravljeno v krajšem času. Ravno tako pa imajo električne črpalke različne možnosti oziroma hitrosti črpanja mleka, ki jih prilagodite glede na počutje. Če želite mleko iztiskavati vsakodnevno, je morda dobra zamisel, da investirate v dobro električno črpalko, ki vam bo prihranila tako čas, kot energijo.
Kako vemo, da nastavki niso ustrezni?
- Med nastavkom in bradavico mora biti od dva do tri milimetre prostora.
- Bolečine med črpanjem, rane na predelu bradavic ali kolobarjev, svetlo obarvane bradavice ter mastitis so znaki, da ne uporabljate primerne velikosti nastavkov. Ko boste izbrali primerno opremo in ujeli ritem črpanja mleka, bo le to postalo veliko lažje.
Shranjevanje in priprava materinega mleka
Črpalko shranjujte v plastični vrečki v hladilniku. Mleko nujno označite z datumom črpanja.
Nekaj ključnih informacij o črpanju materinega mleka:
- Najboljše je črpati zjutraj, saj sta dojki takrat ponavadi bolj polni kot zvečer.
- Izčrpano mleko je priporočljivo shranjevati v 60-120ml embalažah (stekleničkah, plastičnih posodicah ali vrečkah), saj naj bi bila to neka povprečna količina dojenčkovega obroka in na ta način odvečnega mleka ne zavržemo.
- Zapomnite si, preden mleko zamrznete, si morate označiti datum iztiskanja.
- Ko mleko enkrat odmrznete, ga je treba porabiti v 24 urah.
- Materinega mleka SE NE SME ponovno zamrzovati.
- Mleka ne smete pogrevati neposredno na štedilniku in ne smete ga prevreti.
- Segrevajte ga tako, da posodico z mlekom za 15 minut položite v posodo z vročo vodo in potem pretresete, da se temperatura izenači. Optimalna temperatura mleka je sobna.
- Izogibajte se segrevanju v mikrovalovni pečici, saj s tem uničite nekatere bioaktivne, ki veljajo za najbolj koristne sestavine mleka.
Kako dolgo je mleko dobro, preden se pokvari?
- Sobna temperatura: do 8 ur (v zaprti posodi)
- Hladilnik: vsaj 3 dni
- Zamrzovalnik: vsaj 3 mesece
Prvi dnevi po rojstvu: Ključni trenutki za vzpostavitev dojenja
Zgodnje dojenje - čim prej, tem boljeNajboljši čas za prvi podoj je takoj po rojstvu otroka, ko je otrokov sesalni refleks najmočnejši. Otroku je na razpolago takoj po rojstvu. To je zgoščena hrana bogata s protitelesi, zato ga včasih imenujejo »prvo otrokovo cepivo«. Mlezivo zadosti vsem otrokovim potrebam po hrani v prvih dneh.
Pogosto dojenje - najboljše za mater in otrokaČeprav je mlezivo odlična hrana, ga je malo (nekaj čajnih žličk), kar je idealno za prve dni. Ker se novorojenček komaj uči hranjenja z usti, lažje obvladuje manjše količine. Majhni obroki spodbujajo otroka k pogostejšemu hranjenju, kar hitreje spodbuja nastanek novega mleka. Mlezivo deluje tudi odvajalno, s tem pomaga očistiti otrokovo črevo mekonija (smolasto temnozeleno prvo blato), kar preprečuje nastanek zlatenice. Zgodnje dojenje omogoča novorojenčku tudi izuriti sesanje, požiranje in dihanje, dokler je še materina bradavica mehka in lahko dosegljiva ter preden je dojka polna mleka. Raziskave so pokazale, da so otroci manj zlatenični, če se pogosteje dojijo v prvih dneh ter da imajo matere, ki zgodaj začnejo z dojenjem, manj težav in dojijo dlje. Zgodnje in pogosto dojenje koristi tudi materi. Pomaga ji, da si lažje opomore od poroda, ker otrokovo sesanje krči maternico, pospeši porod posteljice in zmanjšuje krvavitve. Pogosto dojenje preprečuje tudi nastanek bolečega zastoja v dojkah. Ob dojenju mati spozna svojega otroka ter si pridobi samozaupanje, da ga bo lahko hranila, negovala in skrbela zanj.
Kako pogosto in dolgo dojiti otroka?Novorojenčki imajo različne potrebe po sesanju. V prvih dneh želijo nekateri sesati pogosto in dalj časa, drugi sesajo nekaj ur, nato nekaj ur spijo in to ponavljajo, dokler se ne poveča količina materinega mleka tretji ali četrti dan. Nekateri otroci želijo sesati pogosto in kratek čas, nekateri pa sploh niso navdušeni nad sesanjem in so precej zaspani prvih nekaj dni. Pričakujte, da boste v prvih dneh veliko časa porabili za dojenje. To je najlažje, če sta mati in otrok skupaj dan in noč. Bolnišnični red lahko moti dojenje, če so otroci prineseni k prsim, ko spijo ali kričijo, ne pa takrat, ko bi želeli sesati. Če je otrok zaspan in ne kaže želje po sesanju, ga pristavite na dve do tri ure. V tem primeru opazujte otroka in ga skušajte dojiti, kadar je buden ali plitvo spi (očesni zrkli se premikata pod vekami). V toplem okolju postanejo otroci zaspani, zato zastrite prostor pred soncem in otroka slecite do plenic. S hladno vlažno krpo nežno otrite otrokov hrbet, čelo in lica. Preizkusite tudi različne položaje dojenja.
Ponudite mu samo prsi - izogibajte se steklenički in dudi.Zdrav novorojenček ne potrebuje sladkane ali navadne vode niti mlečnih dodatkov. Če dobijo otroci stekleničke in dude, so manj dojeni in materine dojke so pogosteje vnete. Stekleničke in dude povzročajo tudi težave pri dojenju. Voda in mlečni dodatki zasitijo otroka in mu zmanjšajo željo po sesanju. Raziskave kažejo, da redna uporaba mlečnih dodatkov privede do predčasnega prenehanja dojenja, običajno v štirih do osmih tednih. Do tega pride, ker je tvorba materinega mleka odvisna od povpraševanja po njem - pogosteje kot je otrok dojen, več mleka se tvori. Velja tudi obratno: manj kot je otrok dojen, manj mleka bo mati proizvajala. Matere, ki začnejo dodajati stekleničke, preden imajo dovolj svojega mleka, se znajdejo v začaranem krogu, z manj in manj mleka in več in več stekleničk. Stekleničke in dude lahko zmedejo otroka v prvih tednih, ko se šele uči sesanja. Prisiljen je različno uporabljati jezik, usta in čeljusti, medtem ko sesa pri prsih, po steklenički ali dudo. Prsno bradavico lahko zaradi nepravilnega sesanja poškoduje ali pa jo popolnoma odklanja. Nekateri so zmedeni že po eni steklenički. V primeru potrebe po dodatnem hranjenju otroka, lahko uporabite kozarček, skodelico, žlico ali brizgalko. Če nameravate uporabljati stekleničke in dude, poskušajte počakati z njimi do enega meseca starosti.
Preprečevanje poškodb bradavic s pravilno namestitvijo in prisesanjem otrokaMateram pogosto svetujejo, naj dojijo le po nekaj minut na vsaki dojki, da ne bo prišlo do poškodb prsnih bradavic. Toda če otroka pravilno namestimo in se pravilno prisesa na dojko, ne bi smelo priti do poškodbe bradavic tudi po daljšem in pogostem dojenju.
Nasveti za dobro namestitev in prisesanje:
- Najdite položaj, ki vam bo omogočal držati otroka ob dojki, ne da bi se pri tem napenjala kakšna mišica vašega telesa. Pomagajte si z blazinami, ki jih podložite pod otroka. Približajte otroka prsim, ne prsi k otroku.
- Prepričajte se, da je otrokov obraz obrnjen k dojki in da otroku ni potrebno obračati glave, da jo doseže. Celotno otrokovo telo naj se prilega vašemu.
- Pridržite dojko med dojenjem s palcem zgoraj in ostalimi prsti spodaj, toda ne preblizu bradavici, da se bo otrok lahko prisesal.
- Z bradavico dražite otrokove ustnice, da bo na široko odprl usta.
- Ko otrok dovolj odpre usta, ga pritegnite k sebi, da dobi dojko globoko v usta. Ko zagrabi, ga držite tesno ob dojki, tako da se z brado in nosom dotika dojke. Če se zdi, da dojka zapira nosek, pritegnite otrokovo telo k sebi, tako se bo lahko z glavico malo odmaknil.
Če se je otrok pravilno prisesal, dojenje ne bi smelo biti boleče. Vredno je večkrat poskusiti. Če je dojenje boleče, ne dovolite otroku, da tako sesa. Prekinite dojenje, tako da potisnete prst v kot otrokovih ust in poskusite znova. Morda mora otrok bolj široko odpreti usta ali mora biti bližje dojki. Nekateri otroci so spretnejši, pri drugih je potrebno nekaj poskusov pred vsakim podojem, preden postane dojenje res udobno. Vredno se je potruditi, da dosežemo pravilno prisesanje otroka na dojko. Ne samo, da preprečimo poškodbe bradavic, tudi otroku omogočimo, da zajame čim več mleka in zdravo vzpodbuja nastanek novega. V kratkem času bo pristavljanje k prsim postalo hitro in enostavno in ne bo potrebno ponavljati teh prvih korakov. Pričakujte, da bo pred tem potrebno ob vsakem obroku nekaj časa posvetiti učenju pravilnega dojenja.
Pustite otroku izprazniti eno dojko; ponudite mu tudi drugo ob vsakem obrokuNobenega razloga ni, da bi otroka časovno omejevali pri dojenju. Ko se dobro prisesa, naj sesa, dokler sam ne preneha, spusti dojko ali zaspi, nato mu ponudite še drugo dojko. Včasih bo sesal še iz druge dojke, včasih ne, kar je bolje.
Kako vemo, da je dobil otrok v prvih dneh dovolj hrane?V prvih dneh sta ena do dve mokri plenici znak, da ima otrok dovolj hrane. Izločil bo tudi temno zeleno, smolasto blato (mekonij), ki je bilo v črevesju še pred rojstvom.
Izguba teže v prvih dneh je normalnaNormalno novorojenčki izgubijo do deset procentov svoje porodne teže v prvih treh do štirih dneh. Za otroka, ki tehta ob rojstvu 3400 gramov, je 10% 340 gramov, torej bo shujšal do 3060 gramov teže. Eden izmed razlogov za izgubo teže je dodatna količina vode, s katero je otrok rojen in jo izgublja v prvih dneh. Ko se tretji in četrti dan poveča količina mleka pri materi, bo otrok najverjetneje začel napredovati na teži. Po 10 dnevu starosti ne sme več izgubljati telesne teže. Pridobitev telesne teže moramo računati od najnižje in ne od porodne teže.
Dojke in bradavice ne potrebujejo posebne negeNobenih posebnih mil, losjonov ali krem ne potrebujete za nego dojk ob dojenju. Po kopanju ali tuširanju dojke in bradavice le temeljito splaknite z vodo. Izogibajte se mil, alkohola in drugih sredstev, ki bi izsušili kožo in pripomogli k poškodbi bradavic. Če vam bradavice razpokajo, jih poskusite negovati z izbrizganim mlekom ali lanolinskim mazilom, ki ga vmasirate v bradavico. Če se stanje ne izboljša, potrebujete strokovno pomoč pri pristavljanju otroka k dojkam, da se bo otrok pravilno prisesal.
Ko količina mleka naraste: Naval mleka in napete dojke
Nekje med drugim in petim dnem (navadno tretji ali četrti dan) se količina materinega mleka poveča. Razširjeno je prepričanje, da je takrat šele »prišlo mleko«, čeprav je mleko v dojkah že od poroda. Če je mati pogosto dojila v prvih dneh, ne bo imela zastoja v dojkah, ko bo naval mleka. Vedela bo, da je mleka več, ker bo imel otrok več mokrih plenic in bo pogosteje odvajal blato. Nekateri otroci se takrat začnejo hraniti na krajše časovne razmake. Normalno je, da postanejo materine dojke večje, težje in bolj napete.
Zastoj mleka v dojkahPri nekaterih materah so dojke ob navalu mleka zelo polne in mleko zastaja. Otekle, tople in boleče dojke so znak, da mleko zastaja. Poleg večje količine mleka v dojkah, je za zastoj kriva tudi večja prekrvavitev tkiva. Pomagate si lahko s toplim obkladkom pred dojenjem, nežno masažo dojke proti bradavici, dojenjem na uro in pol do dve uri ter hladnim obkladkom na dojki med podoji, da omilite oteklino in bolečino v dojkah. Ob primerni negi pričakujemo izboljšanje v 12-48 urah. Če otrok ne more zagrabiti napetih dojk, izbrizgajte nekaj mleka in mu nato ponudite zmehčano dojko. Če otrok ne more sesati ali ne izsesa dovolj napete dojke, si pomagajte z ročnim ali strojnim brizganjem mleka iz dojk, dokler ne postanejo mehkejše. Nosite ne pretesen, dobro prilegajoč nedrček. Ni potrebno omejevati zaužite tekočine.
Navodila za ročno izčrpavanje mlekaObjemite dojko, tako da bo palec na zgornji in ostali prsti na spodnji strani. Palec in prva dva prsta naj bosta odmaknjena 3-4 cm od bradavice. Čvrsto stisnite dojko tako, da ritmično stiskate palec in prste skupaj. Ne drgnite po koži. Obračajte roko okoli dojke tako, da boste čim bolj izpraznili mlečne vode, ki se žarkasto stekajo v bradavico. Tri do pet minut iztiskajte eno dojko, nato na enak način drugo. Postopek ponovite še enkrat na obeh dojkah. Ta menjava dojk dopušča več časa za stekanje mleka po mlečnih vodih in uspešnejše izčrpavanje.
Kako vemo, da dobi otrok dovolj mleka?
Mnogo mater skrbi, če imajo dovolj mleka za svojega otroka, čeprav ga imajo veliko. Na več načinov se lahko prepričate, da imate dovolj mleka:
- Otrok zmoči vsaj 6 - 8 plenic dnevno (5 - 6 plenic za enkratno uporabo) in vsaj dvakrat odvaja blato. Blato dojenega otroka je navadno redkejše, neoblikovano, gostote grahove juhe, rumene ali rumeno-zelene barve. Otroci, starejši od šest tednov, navadno manj pogosto odvajajo blato.
- Otrok napreduje vsaj 110 - 200 gramov tedensko ali 450 gramov mesečno. Pridobitev teže računamo od najnižje teže, ne od porodne teže.
- Pri prsih pije pogosto, osem do dvanajst krat dnevno. Ni problem, če pije manj pogosto, da le napreduje.
- Otrok deluje zdrav, primerne barve in napetosti kože. Telo je vedno polnejše, raste v dolžino, vedno več je buden in aktiven.
Kako izgleda materino mleko?
V prvih treh do štirih dneh je mlezivo rumenkasto ali zlato-rumeno. Po treh do štirih dneh, ko količina materinega mleka narašča, je zrelo mleko pomešano z mlezivom bogato in kremasto. Vedno manj mleziva se izloča z mlekom in po enem do dveh tednih zrelo mleko popolnoma nadomesti mlezivo. V primerjavi s kravjim mlekom iz trgovine, je materino mleko videti bolj redko in vodeno, vendar je najboljša hrana za vašega otroka.
Dojenje kot hrana in udobje
Skušajte čim več časa po porodu preživeti ob dojenju. Če je otrok nemiren, ga ob dojki pomirite. Pred rojstvom ni vaš otrok nikoli trpel lakote in ko se rodi, je njegov želodček majhen. Ne glede na to, kdaj ste ga zadnjič podojili, vedno je pravi čas, da ga ponovno pristavite k prsim. Dojeni otroci ne morejo biti preveč hranjeni. Dojenje nudi otroku tudi ugodje bližine in udobja ter napravi prve tedne po rojstvu mirnejše in srečnejše tako otroku kot vam. Pogosto dojenje zagotavlja zalogo mleka. Ker se vaše mleko tvori po povpraševanju, bo pogosto povpraševanje zagotovilo več mleka. Večina otrok se hrani 10 - 12 krat v 24 urah, vendar se vzorec hranjenja spreminja.
Ali zbujati otroka za dojenje?Včasih otrok prespi 4 - 5 ur pa ni videti zelo lačen, ko se zbudi. Če ima manj mokrih plenic in manjkrat odvaja blato, ob tem pa ne pridobiva na teži, bo bolje, da ga budite na 2 -3 ure. Prve mesece se večina otrok zbuja tudi za nočna hranjenja. Če vaš otrok prespi noč, bo verjetno potreboval več obrokov čez dan. Pri polno dojenem otroku so nočna hranjenja enostavna, ker ni potrebno nič pripravljati in čakati. Če imate otroka blizu sebe, vam niti ni potrebno iz postelje. Samo dvignete ga k sebi in podojite. Ni razloga, da mu zamenjate plenice, če je topel (?). Ko otrok raste, raste tudi njegov želodček, in otrok, ki se je » neprestano » dojil, si izoblikuje svoj vzorec hranjenja. Prvih štiri do šest tednov je čas prilagajanja. Opazovanje otrokovih potreb je najzanesljivejši način, da zadovoljite njegove potrebe po vaši toplini in vašem mleku.
Če želite vedeti še več, se zavedajte, da so to samo odgovori na najpogostejša vprašanja v zvezi z dojenjem v prvem tednu. Treba je vedeti veliko več, da se izognemo vsem težavam, ki se lahko pojavijo. Veliko mater spozna, da je uspešnost njihovega dojenja v povezavi z njihovim znanjem s tega področja.
Kaj lahko stori očka?
- Podnevi in ponoči lahko prinese dojenčka materi, ko se želita dojiti.
- Po dojenju podre kupček in previje otroka.
- Skopa dojenčka.
- Pusti, da mu otroček zaspi na prsih.
- Z otrokom se igra in mu poje.
- Z njim gre na sprehod.
- Poskrbi za dojenčkovo mamico.
- In še in še …
Vzpodbuda in najpogostejše težave pri dojenju
Od rojstva naprej se količina in kakovost mleka v materinih prsih spreminjata. Vedno je sestavljeno tako, da ustreza otrokovi starosti in potrebam.
Zastojna dojkaDojka je trda, boleča. V sami dojki mati zatipa zatrdline - vozličke. Lahko se pojavi tudi rdečina. Takrat je najbolje, da si dojko zmasirate pod toplo vodo v smeri proti bradavici. Tudi vozličke je treba zmasirati, da se jih ne tipa več. V lekarni lahko povprašate za ustrezno kremo za masažo dojke.
MastitisKo se poleg prej omenjenih znakov pojavi še povišana telesna temperatura, govorimo o mastitisu. Tudi tu je nega bolne dojke podobna kakor v prej omenjenem primeru. Pogosto je treba obiskati izbranega zdravnika ali ginekologa, da predpiše ustrezno zdravilo proti vročini in antibiotik.
Ragade - razpokane bradaviceRagade se pogosto pojavijo v prvih dneh dojenja, ko bradavice še niso dovolj utrjene. V takih primerih je dojenje zelo boleče. Zelo pomembna je pravilna nega bolne bradavice. Pred začetkom dojenja je smiselno iz dojke iztisniti nekaj kapljic mleka, s čimer se zmanjša bolečina ob pristavljanju otroka k prsim. Če so ragade precejšnje, svetujemo uporabo nastavka. Bradavico pa lahko utrjujemo z mazili (po navodilu zdravnika) ali pa si jo mati namaže s svojim mlekom, v katerim so zaščitne snovi. Če ima otrok v ustih sor, se ta lahko prenese na materino bradavico, zato jo s kremo proti glivicam mažemo vsaj trikrat na dan.
Pomanjkanje mlekaKljub trudu in naporom, da bi se laktacija dobro vzpostavila, se lahko zgodi, da mati nima dovolj mleka. Včasih je treba otroka dohranjevati s prilagojenimi vrstami mleka. Takrat naj ob hranjenju po steklenički mati vzdržuje z otrokom stik z očmi. Svetujemo, da se pred začetkom dohranjevanja posvetujete s patronažno službo in pediatrom, še posebej če menite, da ima vaš dojenček težave (povečano polivanje, kolike, zaprtje, alergija na kravje mleko, prepogosto zbujanje ponoči). Pravilno izbiro ob prehodu na hranjenje z najustreznejšo mlečno formulo vam bo znal svetovati tudi farmacevt v vaši lekarni.
Posebna pozornost pri hranjenju z dodatki
V primerih, ko je potrebno dodajanje mleka ali drugih hranil med dojenjem, se lahko pojavijo izzivi pri uporabi pripomočkov za pomoč pri dojenju. Sistemi za dodatno hranjenje, kot je na primer SNS (Supplemental Nursing System) sistem, lahko pomagajo zagotoviti otroku potrebno prehrano, obenem pa ohranjajo občutek dojenja in spodbujajo telo k proizvodnji več mleka. Uporaba teh sistemov zahteva nekaj vaje, vendar z vsakim korakom postaja lažje. Obstajajo različne metode hranjenja z dodatki, vključno s hranjenjem preko brizge ali s pomočjo posebnih cevk, ki se namestijo ob bradavico ali v kotiček otrokovih ust. Cilj je zagotoviti otroku dodaten vnos mleka in kalorij med dojenjem, če je to potrebno.
Zaključna misel
Hodite na sprehode, bodite srečne mamice. Zadovoljne mamice imajo vesele otroke, zato izkoristite vsak trenutek, ko ste skupaj! Nikomur ne dovolite, da bi vam zaradi dejstva, da ne dojite, vzbujal slabo vest ali vas kritiziral. To je zgolj in samo vaša osebna izbira in pravica do odločanja, ne glede na razloge, zaradi katerih se odločite za določen način hranjenja otroka.
tags: #dojenje #hranjenje #novorojencka