Prehlad in gripa sta pogosta stanja, ki ne obidejo niti žensk v obdobju dojenja. Vendar pa se z obolenjem pogosto porajajo vprašanja: Ali lahko še naprej dojim svojega otroka? Ali lahko jemljem zdravila? Kaj storiti, če imam povišano telesno temperaturo? Ključno je zavedanje, da dojenje predstavlja najbolj naraven, optimalen, preprost in najbolj zdrav način hranjenja dojenčka v prvih mesecih življenja, ki ima neprecenljive prednosti tako za dojenčka kot za mater. V večini primerov prehlad, gripa ali druge običajne bolezni ne zahtevajo, da mati preneha dojiti. Pravzaprav je lahko dojenje v takšnih časih tolažba tako za mater kot za otroka, saj materino mleko vsebuje protitelesa, ki otroka dodatno ščitijo pred boleznijo.
Dojenje kot naravna zaščita
Materino mleko je izjemno dragoceno za zdravje in razvoj dojenčka. V prvih šestih mesecih življenja mu zagotavlja popolnoma vsa hranila, ki so potrebna za rast in razvoj, kasneje pa predstavlja pomembno dopolnilo mešani prehrani. Poleg hranil materino mleko vsebuje tudi protitelesa, ki ščitijo otrokov imunski sistem in mu pomagajo v boju proti boleznim. Raziskave celo kažejo, da se ob prehladu mamice in otroka raven belih krvničk v materinem mleku poveča za kar 64-krat. Če se prehladi samo otrok, se raven belih krvničk v materinem mleku poveča za 13-krat. Biokemiki so med eksperimentom dokazali, da se med materinim mlekom in bakterijami ustvari ovira, kar dodatno varuje dojenčka.
Dojenje med boleznijo matere: Ključna vprašanja in odgovori
Veliko doječih mater se sprašuje, ali lahko med boleznijo še naprej dojijo. Splošno priporočilo zdravnikov in strokovnjakov za dojenje je, da se z dojenjem nadaljuje, saj otrok preko mleka prejema protitelesa, ki jih tvori materino telo. Tudi če ima mati povišano telesno temperaturo nad 39 stopinj Celzija, z dojenjem ne sme prenehati. Pomembno je, da se poišče vzrok njene bolezni in se nemudoma začne zdraviti. Pri tem je ključnega pomena povečan vnos tekočine.
Pomembno je poudariti, da se kakovost ali kaloričnost mleka ob bolezni matere ne spremeni, in otrok se preko mleka ne more okužiti. Ravno nasprotno, v mleku se poveča količina in vrsta protiteles, ki otroka še dodatno zaščitijo pred boleznijo. Tako se pogosto zgodi, da zboli cela družina, dojenček pa sploh ne ali le z zelo blagim potekom bolezni.
Če je mati močno prehlajena, nekateri pediatri svetujejo dojenje z medicinsko masko na obrazu, da se zmanjša neposreden prenos kapljičnih okužb. Prav tako je ključnega pomena, da mati poveča pogostost umivanja rok po smrkanju in kihanju.
Varnost zdravil med dojenjem
Pri zdravljenju gripe in prehlada je ključno, da bolna mama ne jemlje zdravil na svojo roko. Vsa zdravila, prehranska dopolnila in medicinski pripomočki namreč niso primerni za nosečnice in doječe matere, saj lahko njihove učinkovine prehajajo v mleko. Zato se samozdravljenje, kjer se bolnica na lastno odgovornost odloča, kaj bo uživala v tem občutljivem času, odsvetuje. Nosečnice in doječe matere naj se posvetujejo s strokovnjaki s področja medicine in farmacije, ki jim bodo znali ustrezno svetovati, katera zdravila in prehranska dopolnila lahko zaužijejo za lajšanje težav, ter jih spomnili na primerne nefarmakološke ukrepe.
Zdravljenje doječih mater vedno stremi k zmanjševanju tveganja za dojenčka. Pri tem se vedno pretehta koristi in tveganja zdravljenja za otroka in mater. Zdravljenje je individualno, upošteva se tudi zdravstveno stanje matere in otroka, starost in razvitost otroka. Za večino obolenj imamo na voljo zdravila, pri uporabi katerih je dojenje možno in uporaba zdravil predstavlja bistveno večjo korist za dojenčka, kot je tveganje za nastanek neželenih učinkov zaradi zaužitega zdravila preko materinega mleka.
Protibolečinska zdravila in zdravila za zniževanje povišane telesne temperature:
- Paracetamol: Uporaba paracetamola je varna za zdravljenje glavobola in povišane telesne temperature med dojenjem. Pri nosečnicah in doječih materah je paracetamol zdravilo izbire za lajšanje glavobola, ki ga lahko po potrebi uživajo nekaj dni. V času nosečnosti se lahko varno uporabljajo tablete paracetamola (500 mg) na 6 ur, in sicer 1-2 tableti po potrebi.
- Ibuprofen: Med dojenjem se lahko uživa tudi 1 tableta ibuprofena (400 mg) na 6-8 ur. Priporočljiva je kratkotrajna uporaba (do nekaj dni).
- Acetilsalicilna kislina (Aspirin): Acetilsalicilna kislina v času nosečnosti in dojenja ni primerna za uživanje.
Zdravila za lajšanje simptomov prehlada:
- Zamašen nos: Pri zamašenem nosu je priporočljiv povečan vnos tekočine v telo, vlaženje zraka v prostoru, dvignjeno vzglavje med spanjem, inhaliranje fiziološke raztopine, izpiranje nosu s fiziološko raztopino. Uporabi se lahko tudi hipertonična fiziološka raztopina, ki ob tem, da čisti, nos tudi odpre. Nosna pršila z oksimetazolinom se lahko, če je nujno, uporabljajo največ tri dni.
- Bolečine v grlu in kašelj: Pri bolečem grlu, žrelu in kašlju je prav tako priporočljiv povečan vnos (tople) tekočine v telo, vlaženje zraka, grgranje tople fiziološke raztopine, uživanje pastil z islandskim lišajem in drugih pastil po nasvetu farmacevta, vendar naj ne vsebujejo mentola.
- Zdravila za izkašljevanje: Ambroksol, acetilcistein, bromheksin, karbocistein ter zdravila rastlinskega izvora, ki kot sestavine vsebujejo bršljan, timijan in trpotec, so združljivi z dojenjem. Pri dojenčku ni pričakovati stranskih učinkov, zato jih lahko uporabljamo pri dražečem kašlju. V nosečnosti se lahko uporablja acetilcistein za lajšanje produktivnega, mokrega kašlja, v času nosečnosti po 28. tednu in v času dojenja pa ambroksol. Na tem področju še ni zanesljivih dokazov, zato, če kašelj ni premočan, svetujemo le nefarmakološke ukrepe in uporabo islandskega lišaja.
Nutricionist svetuje: Prehrana mamice med dojenjem
Ne Farmingtonovi ukrepi: Prva pomoč pri prehladu
Če nosečnica ali doječa mati začuti, da se je loteva prehlad, naj predvsem poskusi čim več počivati. Na začetku je priporočljivo, da pije veliko (tople) tekočine in uživa hrano, bogato z vitamini, torej veliko sadja in zelenjave. Za hitro obnovo moči je treba počivati, pri čemer je koristno prositi za pomoč partnerja, domače ali prijatelje. Ker telo z mlekom otroku nudi vse potrebne hranilne snovi, se mora telo nehati opirati na rezerve, zato je treba jesti raznoliko. Pri prehladu je apetit pogosto omejen, kljub temu pa je priporočljivo jesti čim več zelenjave in si privoščiti kokošjo juho, ki okrepi imunski sistem in telesu zagotovi potrebne hranilne snovi. Tudi tako imenovane tople začimbe podpirajo proizvodnjo mleka; hrano si lahko popestrite z ingverjem, koriandrom, nageljnovimi žbicami, baziliko in rožmarinom.
Nefarmakološki ukrepi vključujejo:
- Počitek: Ključen za hitro okrevanje.
- Hidracija: Pijte veliko tople tekočine (voda, čaji, juhe).
- Prehrana: Uživajte hrano, bogato z vitamini, sadjem in zelenjavo.
- Tople obloge: Lahko pomagajo pri lajšanju bolečin.
- Grgranje fiziološke raztopine: Pomaga pri bolečem grlu.
- Vlaženje zraka: Zmanjšuje draženje dihalnih poti.
- Dihalna vaja in meditacija: Pomaga pri glavobolu in splošnemu počutju.
- Izmenični topli in hladni obkladki, hladni obkladki na zatilju: Učinkoviti pri glavobolu.
- Inhaliranje fiziološke raztopine: Pomaga pri zamašenem nosu.
- Izpiranje nosu s fiziološko raztopino: Ohranja prehodnost nosu.
Zeliščni čaji in zdravilne rastline
Uporaba zeliščnih čajev je v času nosečnosti omejena na dve skodelici istovrstnega čaja dnevno, v času dojenja pa se svetuje uporaba čajev, ki so primerni tudi pri dojenčkih. Tradicionalno se pri doječih materah uporabljajo nekatere zdravilne rastline, kot so navadni sporiš, plodovi grenkega navadnega komarčka in navadne kumine ter islandski lišaj za povečanje izločanja mleka. Varno se lahko uporabljajo tudi nekateri zeliščni čaji, kot so kamilica, regrat, listi koprive, poprova meta, čeprav klinične študije niso bile izvedene, njihova dolgoletna tradicionalna uporaba pa ni pokazala škodljivih učinkov. Zaužita količina naj kljub temu ne presega dveh skodelic dnevno.
Vendar pa je potrebna previdnost pri uporabi zdravilnih rastlin v času nosečnosti in dojenja. Odsvetovana je uporaba rastlin z delovanjem na maternico (npr. žajbelj, pelin, brin, glog), drog s pirazolidinskimi alkaloidi (npr. gabez, lapuh, repuh), odvajal z antrakinonskimi glikozidi (npr. sena, krhlika, rabarbara, aloja) ter drog z učinkom na hormonski sistem (npr. sladki koren, cimcifuga, žen-šen).
Prebavne težave med dojenjem
Po porodu, v poporodnem obdobju, zaprtje ni redkost. Nastane zaradi več razlogov, kot so hormonske spremembe, zmanjšana črevesna gibljivost, zmanjšan vnos tekočine in povečane potrebe po tekočini zaradi dojenja ter zmanjšanega gibanja. Doječim materam najprej svetujejo nemedicinske ukrepe - uživanje velikih količin vode in tekočine, uživanje živil, bogatih s prehranskimi vlakninami (polnozrnati kosmiči, otrobi, leča) ter uživanje živil, ki so naravna odvajala. Če ti ukrepi ne dajejo rezultatov, se lahko priporočijo zdravila, ki se izdajajo brez zdravniškega recepta in so v obdobju dojenja popolnoma varna. Pri zaprtju lahko doječa mati uporablja droge s sluzmi, kot so laneno seme, seme indijskega ali jajčastega trpotca ali osmozna odvajala (laktuloza). Zaprtje lahko lajša tudi z glicerinskimi svečkami ali svečkami, ki razvijajo ogljikov dioksid.
Zgaga je običajno značilna za zadnje trimesečje nosečnosti, lahko pa se pojavi tudi v obdobju dojenja. Pri driski naj doječa mati najprej poskrbi za zadostno pitje tekočin in izogibanje hrani, ki lahko povzroča dodatne težave. Ob večjih izgubah se lahko uporabi raztopina peroralne rehidracijske soli, s katero nadomeščamo izgubljene elektrolite, glukozo in tekočino ter preprečujemo nadaljnjo dehidracijo. Za lajšanje težav pri driski, ki je posledica okužbe prebavil, lahko doječa mati uporabi tudi posušene plodove borovnice.
Kdaj poiskati zdravniško pomoč?
Čeprav je dojenje med prehladom in drugimi običajnimi boleznimi v večini primerov varno, je pomembno vedeti, kdaj je potreben obisk zdravnika. Če se glavobol stopnjuje, ne preneha ali pa ga mati opiše kot najhujši glavobol v življenju, je nujen takojšen obisk zdravnika. V primeru poslabšanja težav pri gripi ali drugih obolenjih se je prav tako nujno posvetovati z zdravnikom. Ob resnejših zdravstvenih težavah mora doječo mater vedno pregledati zdravnik.
Vedno je priporočljivo, da se posvetujete z zdravnikom ali svetovalko za dojenje, ki vam lahko glede na posebne okoliščine zagotovi prilagojen nasvet. Za vsako zdravilo, prehransko dopolnilo ali drug izdelek je bolje dvakrat preveriti varnost v tem občutljivem času, kot pa si naknadno beliti glavo. Zato vedno, pri zdravniku in v lekarni povejte, da dojite.
Posebne situacije in kontraindikacije
Čeprav se večina nalezljivih bolezni ne prenaša z materinim mlekom, obstaja nekaj izjem. Če ima mati nalezljivo bolezen, ki se lahko prenaša z materinim mlekom, kot je HIV ali aktivna tuberkuloza, je na splošno priporočljivo, da se izogiba dojenju ali sprejme posebne previdnostne ukrepe, ki jih svetujejo strokovnjaki. Tudi HTLV-1 (humani T-celični limfotropni virus tipa 1) in CMV (citomegalovirus) se lahko prenašata z materinim mlekom, vendar so ti primeri razmeroma redki in je mogoče sprejeti posebne varnostne ukrepe za zmanjšanje tveganja prenosa.
Obstajajo tudi nekatere učinkovine, ki so med dojenjem absolutno kontraindicirane, kot so amiodaron, citostatiki, kloramfenikol, ergot alkaloidi, jodidi, litij, radiofarmacevtiki, retinoidi in kronična uporaba tetraciklinov. Diuretiki se med dojenjem navadno ne uporabljajo, ker zavirajo laktacijo.
V določenih primerih lahko manjšo izpostavljenost zdravilu pri doječem otroku dosežemo tako, da mati vzame zdravilo tik po dojenju ali tik, preden se pričakuje, da bo dojenček imel daljše obdobje spanja.
Zaključek
Dojenje med prehladom in drugimi boleznimi je v večini primerov varno in celo koristno za dojenčka, saj mu materino mleko zagotavlja protitelesa in druge zaščitne snovi. Ključno je, da se mati posvetuje s strokovnjaki glede uporabe zdravil in upošteva nefarmakološke ukrepe za lajšanje simptomov. S pravilnim pristopom in skrbjo za lastno zdravje lahko doječa mati uspešno premaguje bolezni, ne da bi ogrozila zdravje svojega otroka.