Dojenje predstavlja temeljni kamen za optimalno telesno in duševno rast ter razvoj otroka. Materino mleko je edinstveno prilagojeno potrebam otroka, prinaša mu ugodje, varnost in krepi globoko vez med njim in materjo. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča izključno dojenje prvih šest mesecev življenja, nadaljevanje dojenja do drugega leta starosti ali dlje, če obema ustreza. Kljub temu se v praksi pogosto pojavijo vprašanja in dvomi, zlasti ko otrok dopolni prvo leto starosti. Ta članek raziskuje ključne vidike dojenja po prvem letu, s poudarkom na nočnem dojenju, pogostih zmotnih prepričanjih ter izjemnem pomenu podpore materam.
Dojenje kot nadaljevanje naravne skrbi in ekološka pravičnost
Zavedanje o pomenu dojenja za sonaraven razvoj zdrave skupnosti v zdravem okolju se v Sloveniji ni nikoli povsem izgubilo. Kot poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je dojenje tesno povezano z ekologijo, saj z ustreznim hranjenjem otroka varujemo planet. Čeprav številne sodobne smernice priporočajo polno dojenje do zaključenega šestega meseca, se matere pogosto soočajo s težavami pri uresničevanju svojih namer, za katere ne dobijo vedno ustreznega nasveta ali pomoči. Verodostojen nasvet in praktična podpora sta ključna za uspešno in dolgotrajno dojenje.
Dr. Zalka Drglin z NIJZ pojasnjuje, da je osnovno pravilo dojenja preprosto: temelji na logiki ponudbe in povpraševanja. Zmotno je prepričanje, da matere nimajo dovolj mleka; pogosto je težava le v nepravilnem pristavljanju ali nezadostni stimulaciji. Velikokrat se srečujemo z zmotnimi prepričanji, kot je napačen občutek, da je zrelo žensko mleko, ki je belo in prosojno, preveč vodeno in ne bo nasitilo dojenčka. Prav tako je zmotno prepričanje, da je dojenčka treba naučiti reda v smislu urnika hranjenja. Zdravega novorojenčka je nujno pristaviti k prsim vsakokrat, ko je lačen, podnevi in ponoči, osem- do dvanajstkrat na dan.
Med 1. in 7. avgustom obeležujemo svetovni teden dojenja, s katerimi želimo usmeriti pozornost družbe k omogočanju, ohranjanju in spodbujanju dojenja. V Sloveniji si prizadevamo za dobre prakse dojenja, varovanje pred promocijo mlečnih nadomestkov in prehranjevanje otrok s sveže pripravljeno pestro mešano lokalno pridelano hrano. Našteto prinaša prednosti za zdravje otrok, družin in planeta. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ob letošnjem tednu dojenja izpostavljamo pomen očetove podpore dojenju. Svetovna zdravstvena organizacija in UNICEF priporočata, da mati naj novorojenčka pristavi k dojkam v prvi uri po porodu. Izključno naj doji do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti. Po dopolnjenem šestem mesecu otroka naj starši postopoma uvajajo hranilno primerno in varno mešano hrano; ob tej dopolnilni prehrani naj mati nadaljuje z dojenjem. Na srečo se v Sloveniji kultura dojenja ni povsem izgubila. Večina mater v Sloveniji svojega novorojenčka začne dojiti in več kot polovica dojenčkov se hrani pri materinih prsih še po šestem mesecu starosti, kar sta razveseljiva podatka.
Razbijanje mitov o dojenju po prvem letu
Kljub nespornim koristim dojenja, se po prvem letu starosti otroka pogosto pojavljajo številna vprašanja in miti. Ena od pogostih skrbi je, ali je dojenje po enem letu še primerno ali celo škodljivo. Strokovnjaki, kot je dr. Zalka Drglin, in organizacije, kot je La Leche League International, poudarjajo, da dojenje ni zgolj prehranjevanje, temveč pomembno zadovoljuje tudi čustvene potrebe otroka po ljubezni, varnosti in bližini.
Nekatera pogosta zmotna prepričanja vključujejo:
- "Otrok postane odvisen od dojenja." To ni nujno res. Podaljšano dojenje ne pomeni nujno odvisnosti. Če je odstavljanje izvedeno postopoma in z ljubeznijo, otrok razvije zdravo samostojnost. Kot poudarja dr. Zalka Drglin, je materino mleko tudi v tem obdobju pomemben vir hranil, zaščite pred boleznimi, varnosti in tolažbe. "Dojenje po enem letu ne ustreza vsakomur, in s tem ni nič narobe. A če mama želi dojiti in če otrok dojenje potrebuje, je smiselno z njim nadaljevati, četudi otrok obiskuje vrtec in četudi se je mama vrnila na delovno mesto."
- "Materino mleko po enem letu ni več hranljivo." Sestava materinega mleka se sicer spreminja, vendar ostaja bogato s hranili, vitamini in minerali ter še vedno predstavlja idealno hrano, ki jo je težko nadomestiti. Še posebej pomembna je njegova imunološka funkcija, ki ščiti pred okužbami. Po prvem letu ima dojenje tri naloge: (1) prehrambeno, ki sicer izgublja na pomenu, saj se otrok že prehranjuje tudi z gosto hrano, (2) zaščitno-imunsko, ki je zelo pomembna pri krepitvi odpornosti in lažjem premagovanju bolezni, in (3) varnostno-čustveno, ki je pomembna za otrokov fiziološki in psihološki razvoj (predvsem razvoj možganov), in sicer toliko, kolikor jo otrok individualno potrebuje.
- "Dojenje po enem letu je naporno in neprijetno." Nočno dojenje je lahko naporno, vendar obstajajo strategije za lajšanje te obremenitve. Pomembno je, da se mama odloči, kaj ji ustreza, in da poišče podporo. Dr. Drglin zaključuje: "Predvsem je smiselno razgrajevati predsodke in se seznaniti z dejstvi, da ne bi doječih žensk obremenjevali z nespametnimi nasveti in zastarelimi podatki, na primer s komentarjem, češ “otrok, ki že hodi, je že prevelik za dojenje” ali “se samo crklja”. To preprosto ni res."
- "Otrok se sam odstavlja." Čeprav se nekateri otroci sami odstavijo, je to redko in pogosto zahteva nekaj spodbude s strani staršev.
Tri naloge dojenja po prvem letu
Po prvem letu ima dojenje tri ključne naloge:
- Prehrambena naloga: Ta naloga sicer izgublja na pomenu, saj se otrok že prehranjuje tudi z gosto hrano. Kljub temu materino mleko po prvem letu še vedno zagotavlja dragocena hranila in energijo. Mati naj doji na izraženo otrokovo potrebo.
- Zaščitno-imunska naloga: Ta naloga je izjemno pomembna pri krepitvi odpornosti otroka in lažjem premagovanju bolezni. V materinem mleku so še vedno prisotna protitelesa, ki ščitijo pred okužbami ali omilijo njihov potek. Če sta otrok ali mama izpostavljena nekemu novemu mikroorganizmu, v materinem telesu nastajajo zaščitne snovi, ki jih otrok užije z dojenjem. Vse dotlej, dokler mati otroka doji, dojenje pomaga pri zaščiti pred boleznimi. Raziskave kažejo, da so malčki, ki se dojijo, manjkrat bolni.
- Varnostno-čustvena naloga: Ta naloga je bistvena za otrokov fiziološki in psihološki razvoj (predvsem razvoj možganov), saj otroku zagotavlja občutek varnosti, tolažbe in pomiritve. Zadovoljevanje otrokovih potreb z dojenjem, na primer po ugodju, varnosti in tolažbi, prispeva k njegovemu čustvenemu razvoju. Otroci, ki dosežejo primerno neodvisnost v svojem lastnem ritmu, so bolj gotovi vase. Malčki, ki se dojijo, so socialno dobro prilagojeni. Če je le mogoče, naj otrok spontano preraste svojo potrebo po dojenju. Potreba po dojenju je naravna tudi pri štiriletnem otroku. Čeprav ustrezno sprejema družinsko hrano, ima še vedno močno potrebo po telesnem stiku, toplini, ljubezni, sesanju in varnosti. Poleg drugih načinov lahko te potrebe zadovoljuje tudi z dojenjem.
Pomen dojenja: Zakaj je prvih 1000 dni ključnih za zdravje otroka?
Modernejše odstavljanje in biološke potrebe
V sodobni družbi je večina dojenčkov in malčkov odstavljenih nenaravno, na pobudo staršev in okolja. Otroku se v zameno ponudi nadomestek dojke (duda, steklenička…). Malčki med prvim in petim letom, ki še vedno uporabljajo umetne bradavice v obliki dud in stekleničk, so neposredni pokazatelj prisotnosti naravne potrebe po sesanju na dojki. Ta potreba je torej prisotna precej dlje, kot jo je zahodna razvita kultura sprejema in moralno dopušča.
Sesanje je nujno potrebno za pomiritev naglo rastočega malčka, in sicer dokler ne preneha z izkazovanjem želje po sesanju alternativ (stekleničke, dude, sesanju prsta, las, odejice…). Sesanje alternativ lahko povzroči nepravilno izraščanje zobovja, dojenje pa pripomore k pravilnejšemu oblikovanju zobnega loka in lahko minimizira uporabo drugih tehnik samopomirjanja pri otroku.
Dolgo dojenje je v naši kulturi manj pogosto in manj sprejemljivo zaradi sprememb načina življenja, drugačnega odnosa do materinstva, tehnološkega napredka, npr. možnosti izdelave umetnega mleka in trženja otroške hrane, vpliva medijev, ki dojke predstavljajo kot seksualni simbol, njihovo osnovno funkcijo - dojenje - pa potiskajo v ozadje. Kulturno je postala sprejemljiva navezanost otrok na igračke in umetne bradavice, materine prsi pa so začele zbujati pomisleke ali tudi odpor.
Biološke potrebe majhnih otrok pa se skozi tisočletja niso spremenile. To potrjujejo antropološke raziskave, npr. študija 64 tradicionalnih ljudstev, izvedena leta 1945. Young Colletto (1998) navajata leta trajanja dojenja:
- Stari Egipt 3 leta
- Kitajska in Japonska zgodnjega 20. stoletja 4-5 let
- Burma, Kenija in Bolivija v letih 1940-1950 3-5 let
- Inutke (Eskimke) okoli leta 1950 dojijo najdlje (v zgodovini) do 7 let
- Mongolija 2-3 leta, včasih 6-7 let
- Nova Gvineja v 60. letih 2-3 leta, včasih 4 leta
- drugi primati (človeku podobne opice): mladič se doji 5-6 let
Čas odstavitve: Argumenti iz antropologije
Antropologinja Dettwylerjeva je raziskala, da primati odstavijo svoje mladiče, ko jim poženejo prvi stalni kočniki. Pri modernem človeku je to v starosti okoli pet let in pol do šest let. Tudi človekov imunski sistem dozori približno pri šestih letih, zato antropologi sklepajo, da je materino mleko otroku skozi evolucijsko preteklost zagotavljalo aktivno imunost približno do te starosti.
Dojenje pri naših najbližjih sorodnikih šimpanzih in gorilah traja šestkratno obdobje gestacije, kar bi ob primerjavi s človeško vrsto pomenilo 4,5 let. Antropologi menijo, da se je praksa dojenja z uporabo ognja skrajšala, vendar je v vseh družbah, ki prakticirajo biološko podprto naravno odstavljanje, ostala v navedenih okvirih. Nepričakovano skrajševanje dobe dojenja na denimo samo šest mesecev do enega leta in vzporedno hranjenje z umetnim mlekom je značilno zgolj za minulih sto let zahodne civilizacije. Ta čas je povzročil številne probleme s prehranskim zdravjem otrok in v nekaj desetletjih smo tudi s pomočjo znanosti na srečo spoznali, da smo se glede dojenja zmotili.
Raziskave drugih primatov ugotavljajo, da je človeški mladič evolucijsko opremljen tako, da zadovoljuje svoje potrebe iz materinega mleka in prek dojenja do absolutnega minimuma dveh let in pol ter do prepoznavne zgornje meje okoli sedem let. V kolikor bi bilo podaljšano dojenje škodljivo, bi nedvomno negativno vplivalo na razvoj človeške vrste in pohabilo celoten starodavni svet (Bumgarner, 2000).
Antropologinja Margaret Mead in številni drugi antropologi so odkrili, da matere odstavljajo svoje otroke seveda v skladu s kulturnimi normami (ne le po biološkem načrtu) in da bolj miroljubne ter sodelujoče kulture odstavljajo svoje otroke pozneje ter nežneje kot bolj agresivne kulture. Kot poudarja ameriški pediater Sears, tiste moderne raziskave, ki so se ukvarjale z vprašanjem vpliva dolgega dojenja na tisoče malčkov, nesporno dokazujejo, da se v povprečju dolgo dojen otrok počuti bolj varnega, ob odraščanju laže navezuje odnose z ljudmi (ne s stvarmi), da ga starši laže vzgajajo, da izžareva večje zaupanje, bolje razvija občutek za spoštovanje, toleranco, samozavest in neodvisnost. Dojenje malčku pomeni varnostno mrežo. Vanjo se zateka čedalje redkeje in jo naravno zapusti, ko je razvojno pripravljen.
Zdravstvene koristi dolgega dojenja
S podaljšanjem dojenja prek prvega leta se dokazano dodatno zmanjšajo številna tveganja, navaja mednarodna zveza za dojenje LLLI (2010): upadajo tveganja za debelost, črevesne in druge okužbe, diabetes, raka, alergije, astmo, bronhitis, vnetja ušes, več dojenja pomeni tudi manj kariesa, boljši razvoj čeljusti in govora. Pri materi dolgo dojenje znižuje tveganje za raka na dojkah in rodilih, manj je osteoporoze, slabokrvnosti in drugih obolenj.
Stuebe in kolegi (2005) so ocenili povezavo med trajanjem laktacije in kasnejšim pojavom diabetesa tipa 2 pri otroku in ugotovili, da je vsako dodatno leto dojenja povezano s 15-odstotnim zmanjšanjem tveganja za razvoj te bolezni. Karlson in kolegi (2004) so odkrili, da je dolgo dojenje povezano z zmanjšanjem obolevnosti mater za revmatoidnim artritisom. Pri ženskah, ki so vse otroke skupaj dojile vsaj 12-23 mesecev, je bilo tveganje manjše za 30 odstotkov, zaščitni vpliv dojenja 24 mesecev ali dlje pa je bil 50-odstoten.
Materino mleko vnaša v otrokovo črevesje snovi, ki krepijo črevesje kot prvo linijo telesne obrambe. To je zelo pomembno pri preprečevanju črevesnih okužb, ki so pri majhnih otrocih nevarne (možnost dehidracije, pogoste hospitalizacije). Pomembna korist dolgega dojenja je preprečevanje alergij v otroštvu in odraslosti. Materino mleko pomaga tudi pri zdravljenju alergij. Raziskava, ki je spremljala zdravje otrok do 17. leta in katere izsledki so bili objavljeni v medicinski reviji Lancet (Saarinen in Kajosaari, 1995), je dokazala je, da dojenje zmanjša obolevnost za alergijami vsaj še v adolescenci. Zaščita pred alergijskimi reakcijami in povečana odpornost pred okužbami sta največkrat citirani imunološki prednosti dojenja. Dokazano je še, da malčki, ki pijejo materino mleko, zaužijejo manj kravjega mleka, ki je problematično živilo že več desetletij - v njem je prek 20 substanc, ki so za človeka lahko alergene (Stiegler, 1985).
Dojenje v drugem letu in dlje pripomore k manjšemu pojavu črevesnih krčev, drisk, kožnih obolenj in kroničnih bolezni, ki so lahko posledica preobčutljivosti na kravje mleko.
Psihološki proces odstavljanja od dojenja je zapleten. Zajema mikrobiološko, biokemično, prehransko, imunološko in psihološko prilagoditev obeh, matere in otroka. Nobena raziskava ni argumentirano utemeljila, da bi bilo dojenje po prvem letu nekoristno ali škodljivo za otroka in njegov psihološki razvoj. Dojenje, ki se meri v letih, je naravno, prinaša veliko koristi in podpira zdrav razvoj otroka. Stara ljudstva so tako dečke kot deklica dojila globoko v otroštvo.
Dojenje in delovno razmerje
Ozaveščenost žensk o pozitivnih vidikih dojenja je vse večja, zato mnogo žensk po vrnitvi na delo nadaljuje z dojenjem. Dojenje kot pravna kategorija se pojavlja tudi v slovenski delovnopravni zakonodaji. Zakon o delovnih razmerjih določa posebno varstvo pred odpovedjo za doječe delavke in varstvo delavcev zaradi nosečnosti in starševstva: prepoved opravljanja del v času nosečnosti in v času dojenja (184. člen v povezavi s 146. členom), varstvo v času nosečnosti in starševstva v zvezi z nočnim in nadurnim delom (185. člen) in pravica doječe matere (188. člen). Ključnega pomena za uspešno vrnitev na delo in nadaljevanje dojenja je poznavanje svojih pravic, zgoden dogovor z delodajalcem in poznavanje ciljev in želja v zvezi z dojenjem otroka. Doječe delavke v Sloveniji uživajo v precej visoki ravni pravic in varstva, kar omogoča, da nadaljujejo z dojenjem po priporočilih strokovnjakov.
Delavka, ki doji otroka, ki še ni dopolnil 18 mesecev, in dela s polnim delovnim časom, ima pravico do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno. Odmor se lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa. Čas odmora med dnevnim delom se všteva v delovni čas.
Podpora materam in informirana izbira
Ključnega pomena je, da se s bodočimi starši pogovarjamo o dojenju in krepitvi dobrih praks. Obzirnost do ženske z dojenčkom, ki na primer potrebuje miren kotiček za podoj, postane samoumevna, če odpiramo premisleke o vlogi, ki jo vsak posameznik ima v življenju tistih, ki se podajajo na pot starševstva.
V Sloveniji obstajajo posebej usposobljene svetovalke za laktacijo, ki nudijo praktično podporo in konkretne nasvete, prilagojene vsaki situaciji. Te svetovalke pomagajo premagovati pogoste preglavice, kot je nepravilno pristavljen otrok, ali pomisleke glede zadostne količine mleka.
Nazadnje, zavedanje, da je dojenje fiziološki proces, ki pa se ga je mogoče naučiti, je pomembno. Učita se tako mama kot otrok. Razumevanje skrbi vseh vpletenih in podpora okolice sta ključnega pomena za uspešno in zadovoljujoče doživetje dojenja, ne glede na njegovo trajanje.
Povzeto po članku Zavoda Hrast, V čem je smisel dojenja po prvem letu, 2020 in drugih navedenih virih.