Dojenje je eden najpomembnejših trenutkov za dojenčka, saj je to njegova prva izkušnja bivanja v odnosu. To pomeni, da se dojenček prek dojenja uči, kaj pomeni biti z drugim človekom. Ker je človek na drugi strani v primeru dojenja njegova mati, ki ga ima čisto instinktivno neskončno rada, se prek dojenja dojenček tudi uči, kako je videti ljubezen. Ker se dojenčki rodijo z nedokončanimi možgani in se ti v času zgodnjega otroštva intenzivno razvijajo, se ti podatki, ki jih dojenčku daje dojenje, dobesedno vpišejo v njegove možgane. To, kar dojenje dojenčku podari, zaradi te zakonitosti razvoja otrokovih možganov, ostane z njim vse življenje. Na otrokove možgane blagodejno vpliva že samo materino mleko. Bogato je z omega-3-maščobnimi kislinami, ki dokazano vplivajo na kvaliteten razvoj možganskih celic. Prav tako materino mleko vsebuje kazomorfine, naravne opioide. Zaradi prisotnosti teh substanc dojenje dojenčke in malčke tako učinkovito pomiri. Hkrati pa takojšnja pomiritev, ki jo dojenje nudi dojenčku, njegove možgane uči robustnega odziva na stres. Dojenje in umirjanje z dojenjem torej nikakor ni razvajanje, ampak je na nek način trening možganov, da se naučijo učinkovitega odziva na stres. Posledice tega so vidne vse življenje, saj je bilo na primer s študijami dokazano, da imajo dolgo dojeni otroci celo otroštvo manj vedenjskih težav, ta učinek pa je opažen tudi takrat, ko ti otroci postanejo odrasli. Pri tem je pomembno povedati tudi, da je učinek toliko večji, kolikor je bilo dojenje daljše.
Dojenje je eden najpomembnejših trenutkov za dojenčka, saj je to njegova prva izkušnja bivanja v odnosu. To pomeni, da se dojenček prek dojenja uči, kaj pomeni biti z drugim človekom. Ker je človek na drugi strani v primeru dojenja njegova mati, ki ga ima čisto instinktivno neskončno rada, se prek dojenja dojenček tudi uči, kako je videti ljubezen. Ker se dojenčki rodijo z nedokončanimi možgani in se ti v času zgodnjega otroštva intenzivno razvijajo, se ti podatki, ki jih dojenčku daje dojenje, dobesedno vpišejo v njegove možgane. To, kar dojenje dojenčku podari, zaradi te zakonitosti razvoja otrokovih možganov, ostane z njim vse življenje. Na otrokove možgane blagodejno vpliva že samo materino mleko. Bogato je z omega-3-maščobnimi kislinami, ki dokazano vplivajo na kvaliteten razvoj možganskih celic. Prav tako materino mleko vsebuje kazomorfine, naravne opioide. Zaradi prisotnosti teh substanc dojenje dojenčke in malčke tako učinkovito pomiri. Hkrati pa takojšnja pomiritev, ki jo dojenje nudi dojenčku, njegove možgane uči robustnega odziva na stres. Dojenje in umirjanje z dojenjem torej nikakor ni razvajanje, ampak je na nek način trening možganov, da se naučijo učinkovitega odziva na stres. Posledice tega so vidne vse življenje, saj je bilo na primer s študijami dokazano, da imajo dolgo dojeni otroci celo otroštvo manj vedenjskih težav, ta učinek pa je opažen tudi takrat, ko ti otroci postanejo odrasli. Pri tem je pomembno povedati tudi, da je učinek toliko večji, kolikor je bilo dojenje daljše.
Dojenje kot nadaljevanje naravne skrbi in ekološke pravičnosti
Zavedanje o pomenu dojenja za sonaraven razvoj zdrave skupnosti v zdravem okolju se v Sloveniji ni nikoli povsem izgubilo. Kot poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je dojenje tesno povezano z ekologijo, saj z ustreznim hranjenjem otroka varujemo planet. Čeprav številne sodobne smernice priporočajo polno dojenje do zaključenega šestega meseca, se matere pogosto soočajo s težavami pri uresničevanju svojih namer, za katere ne dobijo vedno ustreznega nasveta ali pomoči. Verodostojen nasvet in praktična podpora sta ključna za uspešno in dolgotrajno dojenje. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča izključno dojenje prvih šest mesecev življenja, nadaljevanje dojenja do drugega leta starosti ali dlje, če obema ustreza, postaja vse bolj sprejeto in podprto.
Dr. Zalka Drglin z NIJZ pojasnjuje, da je osnovno pravilo dojenja preprosto: temelji na logiki ponudbe in povpraševanja. Zmotno je prepričanje, da matere nimajo dovolj mleka; pogosto je težava le v nepravilnem pristavljanju ali nezadostni stimulaciji. Velikokrat se srečujemo z zmotnimi prepričanji, kot je napačen občutek, da je zrelo žensko mleko, ki je belo in prosojno, preveč vodeno in ne bo nasitilo dojenčka. Prav tako je zmotno prepričanje, da je dojenčka treba naučiti reda v smislu urnika hranjenja. Zdravega novorojenčka je nujno pristaviti k prsim vsakokrat, ko je lačen, podnevi in ponoči, osem- do dvanajstkrat na dan.
Naravni način prehranjevanja, ki zagotavlja optimalno rast in razvoj dojenčka, je dojenje. Žensko mleko je popolnoma prilagojeno njegovim potrebam, hkrati pa nudi tudi veliko ugodja, bližino in občutek varnosti. Z vidika ekološke pravičnosti, ki poudarja smiselno izrabo virov, je človeško mleko namenjeno človeškim otročičkom. Z ozaveščanjem o pomenu dojenja za sonaraven razvoj prispevamo k bolj zdravi skupnosti in bolj zdravemu okolju.
Razbijanje mitov o dojenju po prvem letu
Kljub nespornim koristim dojenja, se po prvem letu starosti otroka pogosto pojavljajo številna vprašanja in miti. Ena od pogostih skrbi je, ali je dojenje po enem letu še primerno ali celo škodljivo. Strokovnjaki, kot je dr. Drglin, in organizacije, kot je La Leche League International, poudarjajo, da dojenje ni zgolj prehranjevanje, temveč pomembno zadovoljuje tudi čustvene potrebe otroka po ljubezni, varnosti in bližini.
Nekatera pogosta zmotna prepričanja vključujejo:
- "Otrok postane odvisen od dojenja." To ni nujno res. Podaljšano dojenje ne pomeni nujno odvisnosti. Če je odstavljanje izvedeno postopoma in z ljubeznijo, otrok razvije zdravo samostojnost.
- "Materino mleko po enem letu ni več hranljivo." Sestava materinega mleka se sicer spreminja, vendar ostaja bogato s hranili, vitamini in minerali ter še vedno predstavlja idealno hrano, ki jo je težko nadomestiti. Še posebej pomembna je njegova imunološka funkcija, ki ščiti pred okužbami.
- "Dojenje po enem letu je naporno in neprijetno." Nočno dojenje je lahko naporno, vendar obstajajo strategije za lajšanje te obremenitve, kot je dojenje v polsnu ali v postelji skupaj z otrokom. Pomembno je, da se mama odloči, kaj ji ustreza, in da poišče podporo.
- "Otrok se sam odstavlja." Čeprav se nekateri otroci sami odstavijo, je to redko in pogosto zahteva nekaj spodbude s strani staršev.
Omenjena raziskovalka na Nacionalnem inštitutu javnega zdravja (NIJZ) dr. Starša dojenčkov se srečujejo tudi s predsodki o dojenju. Zaradi oslabljene tradicije dojenja in pomanjkljivih informacij o pomenu dojenja se starši srečujejo tudi s predsodki, pomisleki in miti o dojenju, posebno po dopolnjenem prvem letu.
- Po prvem letu ni od dojenja prav nobene prehranske koristi več. Otrok, ki uživa mešano prehrano, tudi po dopolnjenem prvem letu starosti z dojenjem še vedno dobiva dragocena hranila. Mati naj doji na izraženo otrokovo potrebo, kot je to počela prvih šest mesecev. Materino mleko po prvem letu ne postane bolj vodeno, nasprotno, vse od začetka in skozi celotno obdobje dojenja je bogat vir hranil in energije.
- V materinem mleku so tudi protitelesa, ki dojenčka ščitijo pred okužbami. Če sta otrok ali mama izpostavljena nekemu novemu mikroorganizmu, v materinem telesu nastajajo zaščitne snovi, ki jih otrok užije z dojenjem in mu pomagajo pri boju z okužbo ali jo preprečijo. Vse dotlej, dokler mati otroka doji, naj bo to leto, dve leti ali več, dojenje pomaga pri zaščiti pred boleznimi. Če se otroci dojijo tudi po prvem letu, je tveganje, da bodo zboleli, manjše. Raziskave kažejo, da so malčki, ki se dojijo, manjkrat bolni. Z meseci dojenja se povečuje zaščita otroka in matere pred kroničnimi nenalezljivimi obolenji.
- Otrok, ki se po prvem letu še doji, se preveč naveže na mamo. Dojenje po prvem letu škoduje otrokovemu socialnemu razvoju. Zadovoljevanje otrokovih potreb z dojenjem, na primer po ugodju, varnosti, tolažbi, pomiritvi prispeva k njegovemu čustvenemu razvoju. Otroci, ki dosežejo (primerno) neodvisnost v svojem lastnem ritmu, so bolj gotovi vase kot tisti, ki so jih prezgodaj silili k odcepitvi. Malčki, ki se dojijo, so socialno dobro prilagojeni. Če je le mogoče, naj otrok spontano preraste svojo potrebo po dojenju.
- **Če pomislimo na prevladujoče prakse dojenja, dojenja malčka ni zelo pogosto in se zato morda zdi, da »ni normalno«. ** V Sloveniji šele začenjamo z raziskavami, s katerimi bi pridobili zanesljive podatke o tem, koliko otrok je dojenih po prvem rojstnem dnevu. Če dojenje malčka premislimo z vidika antropoloških spoznaj, ugotovimo, da je za človeško raso »normalno« zaključevanje z dojenjem otroka v starosti med dva leti in pol in sedem let. Zaradi različnih razlogov se je daljše obdobje dojenja opuščalo. Letošnji teden dojenja bo sicer minil v znamenju slogana Zavzemajmo se za dojenje: izobražujmo in podpirajmo. Na NIJZ ob tem poudarjajo, da je materino mleko pomemben vir hranil, zaščite pred boleznimi, varnosti in tolažbe. Ob tem so dodali, da našteto prinaša prednosti za zdravje otrok, družin in planeta. Povprečna doba dojenja na svetu je ocenjena na okoli dve do štiri leta. Ker svet, v katerem živimo, ni idealen, pa se dojenje v praksi idealno nadaljuje toliko, kolikor otrok kaže potrebo po njem in je ta otrokova potreba sprejemljiva tudi za mater.
Nočno dojenje: Izzivi in rešitve
Nočno dojenje je pogosto eden najtežjih vidikov dojenja po prvem letu. Otrok se lahko zbuja iz različnih razlogov, ne le zaradi lakote, temveč tudi zaradi potrebe po bližini, varnosti ali preprosto zaradi navade. Ključno je, da se starši zavedajo, da dojenje ponoči ni zgolj hranjenje, temveč tudi pomirjanje in utrjevanje vezi.
Sproščanje z dihalno tehniko 4:8
Strategije za obvladovanje nočnega dojenja vključujejo:
- Dojenje v polsnu: Če otrok spi v isti postelji ali v neposredni bližini, lahko dojenje poteka skoraj v spanju, kar zmanjša prebujanje tako za mamo kot za otroka.
- Ohranjanje mirnega okolja: Izogibajte se prižiganju luči ali drugim dejavnostim, ki bi otroka ali vas prebudile iz polsna. Dojenje je lahko mirna in nežna rutina.
- Vključitev očeta: Oče lahko prevzame vlogo pomirjevalca, ko se otrok zbudi, in ga poskuša uspavati na druge načine, kot je objemanje ali zibanje.
- Postopno zmanjševanje nočnih podojev: Če se mama odloči za ukinjanje nočnega dojenja, je to treba storiti postopoma, z ljubeznijo in potrpežljivostjo, morda z metodo "ne ponujaj - ne odbijaj" ali "zamotitev".
Pomembno je vedeti, da vsak otrok in vsaka mama predstavljata edinstveno situacijo. Zato je ključnega pomena individualen nasvet, prilagojen okoliščinam.
Tri naloge dojenja po prvem letu
Po prvem letu ima dojenje tri naloge:
- Prehrambena: Ta naloga izgublja na pomenu, saj se otrok že prehranjuje tudi z gosto hrano. Kljub temu materino mleko še vedno predstavlja pomemben vir hranil.
- Zaščitno-imunska: Ta naloga je zelo pomembna pri krepitvi odpornosti in lažjem premagovanju bolezni. Materino mleko še vedno vsebuje protitelesa, ki ščitijo otroka pred okužbami.
- Varnostno-čustvena: Ta naloga je ključna za otrokov fiziološki in psihološki razvoj (predvsem razvoj možganov), in sicer toliko, kolikor jo otrok individualno potrebuje. Potreba po dojenju je tudi pri starejših otrocih naravna; čeprav ustrezno sprejemajo družinsko hrano, imajo še vedno močno potrebo po telesnem stiku, toplini, ljubezni, sesanju in varnosti. Poleg drugih načinov lahko te potrebe zadovoljujejo tudi z dojenjem.
Modernejše odstavljanje je prezgodnje
V sodobni družbi je večina dojenčkov in malčkov odstavljenih nenaravno, na pobudo staršev in okolja. Otroku se v zameno ponudi nadomestek dojke (duda, steklenička…). Malčki med prvim in petim letom, ki še vedno uporabljajo umetne bradavice v obliki dud in stekleničk, so neposredni pokazatelj prisotnosti naravne potrebe po sesanju na dojki. Ta potreba je torej prisotna precej dlje, kot jo je zahodna razvita kultura sprejema in moralno dopušča. Sesanje je nujno potrebno za pomiritev naglo rastočega malčka, in sicer dokler ne preneha z izkazovanjem želje po sesanju alternativ (stekleničke, dude, sesanju prsta, las, odejice…). Sesanje alternativ lahko povzroči nepravilno izraščanje zobovja, dojenje pa pripomore k pravilnejšemu oblikovanju zobnega loka in lahko minimizira uporabo drugih tehnik samopomirjanja pri otroku.
Dolgo dojenje je v naši kulturi manj pogosto in manj sprejemljivo zaradi sprememb načina življenja, drugačnega odnosa do materinstva, tehnološkega napredka, npr. možnosti izdelave umetnega mleka in trženja otroške hrane, vpliva medijev, ki dojke predstavljajo kot seksualni simbol, njihovo osnovno funkcijo - dojenje - pa potiskajo v ozadje. Kulturno je postala sprejemljiva navezanost otrok na igračke in umetne bradavice, materine prsi pa so začele zbujati pomisleke ali tudi odpor. Biološke potrebe majhnih otrok pa se skozi tisočletja niso spremenile. To potrjujejo antropološke raziskave, npr. študija 64 tradicionalnih ljudstev, izvedena leta 1945. Young Colletto (1998) navajata leta trajanja dojenja:
- Stari Egipt: 3 leta
- Kitajska in Japonska zgodnjega 20. stoletja: 4-5 let
- Burma, Kenija in Bolivija v letih 1940-1950: 3-5 let
- Inutke (Eskimke) okoli leta 1950: dojijo najdlje (v zgodovini) do 7 let
- Mongolija: 2-3 leta, včasih 6-7 let
- Nova Gvineja v 60. letih: 2-3 leta, včasih 4 leta
- Drugi primati (človeku podobne opice): mladič se doji 5-6 let
Čas odstavljanja: Antropološka perspektiva
Antropologinja Dettwylerjeva je raziskala, da primati odstavijo svoje mladiče, ko jim poženejo prvi stalni kočniki. Pri modernem človeku je to v starosti okoli pet let in pol do šest let. Tudi človekov imunski sistem dozori približno pri šestih letih, zato antropologi sklepajo, da je materino mleko otroku skozi evolucijsko preteklost zagotavljalo aktivno imunost približno do te starosti. Dojenje pri naših najbližjih sorodnikih šimpanzih in gorilah traja šestkratno obdobje gestacije, kar bi ob primerjavi s človeško vrsto pomenilo 4,5 let. Antropologi menijo, da se je praksa dojenja z uporabo ognja skrajšala, vendar je v vseh družbah, ki prakticirajo biološko podprto naravno odstavljanje, ostala v navedenih okvirih. Nepričakovano skrajševanje dobe dojenja na denimo samo šest mesecev do enega leta in vzporedno hranjenje z umetnim mlekom je značilno zgolj za minulih sto let zahodne civilizacije. Ta čas je povzročil številne probleme s prehranskim zdravjem otrok in v nekaj desetletjih smo tudi s pomočjo znanosti na srečo spoznali, da smo se glede dojenja zmotili.
Raziskave drugih primatov ugotavljajo, da je človeški mladič evolucijsko opremljen tako, da zadovoljuje svoje potrebe iz materinega mleka in prek dojenja do absolutnega minimuma dveh let in pol ter do prepoznavne zgornje meje okoli sedem let. V kolikor bi bilo podaljšano dojenje škodljivo, bi nedvomno negativno vplivalo na razvoj človeške vrste in pohabilo celoten starodavni svet. Antropologinja Margaret Mead in številni drugi antropologi so odkrili, da matere odstavljajo svoje otroke seveda v skladu s kulturnimi normami (ne le po biološkem načrtu) in da bolj miroljubne ter sodelujoče kulture odstavljajo svoje otroke pozneje ter nežneje kot bolj agresivne kulture. Kot poudarja ameriški pediater Sears, tiste moderne raziskave, ki so se ukvarjale z vprašanjem vpliva dolgega dojenja na tisoče malčkov, nesporno dokazujejo, da se v povprečju dolgo dojen otrok počuti bolj varnega, ob odraščanju laže navezuje odnose z ljudmi (ne s stvarmi), da ga starši laže vzgajajo, da izžareva večje zaupanje, bolje razvija občutek za spoštovanje, toleranco, samozavest in neodvisnost. Dojenje malčku pomeni varnostno mrežo. Vanjo se zateka čedalje redkeje in jo naravno zapusti, ko je razvojno pripravljen.
Zdravstvene koristi dolgega dojenja
Med odstavljanjem se sestava materinega mleka prilagodi, da zadošča potrebam rastočega otroka. Mleko se spremeni tako, da se kljub zmanjševanju količine v njem ohranja primerna raven hranil in da imunološka zaščita ni ogrožena. Ko se količina popitega mleka zmanjšuje, narašča delež koristnih maščob, beljakovin in železa, poveča se koncentracija protiteles.
S podaljšanjem dojenja prek prvega leta se dokazano dodatno zmanjšajo številna tveganja, navaja mednarodna zveza za dojenje LLLI (2010): upadajo tveganja za debelost, črevesne in druge okužbe, diabetes, raka, alergije, astmo, bronhitis, vnetja ušes, več dojenja pomeni tudi manj kariesa, boljši razvoj čeljusti in govora. Pri materi dolgo dojenje znižuje tveganje za raka na dojkah in rodilih, manj je osteoporoze, slabokrvnosti in drugih obolenj.
Stuebe in kolegi (2005) so ocenili povezavo med trajanjem laktacije in kasnejšim pojavom diabetesa tipa 2 pri otroku in ugotovili, da je vsako dodatno leto dojenja povezano s 15-odstotnim zmanjšanjem tveganja za razvoj te bolezni. Karlson in kolegi (2004) so odkrili, da je dolgo dojenje povezano z zmanjšanjem obolevnosti mater za revmatoidnim artritisom. Pri ženskah, ki so vse otroke skupaj dojile vsaj 12-23 mesecev, je bilo tveganje manjše za 30 odstotkov, zaščitni vpliv dojenja 24 mesecev ali dlje pa je bil 50-odstoten.
Materino mleko vnaša v otrokovo črevesje snovi, ki krepijo črevesje kot prvo linijo telesne obrambe. To je zelo pomembno pri preprečevanju črevesnih okužb, ki so pri majhnih otrocih nevarne (možnost dehidracije, pogoste hospitalizacije). Pomembna korist dolgega dojenja je preprečevanje alergij v otroštvu in odraslosti. Materino mleko pomaga tudi pri zdravljenju alergij. Raziskava, ki je spremljala zdravje otrok do 17. leta in katere izsledki so bili objavljeni v medicinski reviji Lancet (Saarinen in Kajosaari, 1995), je dokazala je, da dojenje zmanjša obolevnost za alergijami vsaj še v adolescenci. Zaščita pred alergijskimi reakcijami in povečana odpornost pred okužbami sta največkrat citirani imunološki prednosti dojenja. Dokazano je še, da malčki, ki pijejo materino mleko, zaužijejo manj kravjega mleka, ki je problematično živilo že več desetletij - v njem je prek 20 substanc, ki so za človeka lahko alergene.
Dojenje v drugem letu in dlje pripomore k manjšemu pojavu črevesnih krčev, drisk, kožnih obolenj in kroničnih bolezni, ki so lahko posledica preobčutljivosti na kravje mleko.
Psihološki proces odstavljanja od dojenja je zapleten. Zajema mikrobiološko, biokemično, prehransko, imunološko in psihološko prilagoditev obeh, matere in otroka. Nobena raziskava ni argumentirano utemeljila, da bi bilo dojenje po prvem letu nekoristno ali škodljivo za otroka in njegov psihološki razvoj. Dojenje, ki se meri v letih, je naravno, prinaša veliko koristi in podpira zdrav razvoj otroka. Stara ljudstva so tako dečke kot deklica dojila globoko v otroštvo.
Podpora materam in informirana izbira
Ključnega pomena je, da se s bodočimi starši pogovarjamo o dojenju in krepitvi dobrih praks. Obzirnost do ženske z dojenčkom, ki na primer potrebuje miren kotiček za podoj, postane samoumevna, če odpiramo premisleke o vlogi, ki jo vsak posameznik ima v življenju tistih, ki se podajajo na pot starševstva.
V Sloveniji obstajajo posebej usposobljene svetovalke za laktacijo, ki nudijo praktično podporo in konkretne nasvete, prilagojene vsaki situaciji. Te svetovalke pomagajo premagovati pogoste preglavice, kot je nepravilno pristavljen otrok, ali pomisleke glede zadostne količine mleka.
Prav tako je pomembno, da se matere zavedajo svojih pravic v zvezi z dojenjem na delovnem mestu. Slovenska delovnopravna zakonodaja nudi posebno varstvo doječim delavkam, kar omogoča nadaljevanje dojenja tudi po vrnitvi na delo. Zgodnji dogovor z delodajalcem in poznavanje svojih pravic sta ključnega pomena za uspešno usklajevanje službe in dojenja.
Nazadnje, zavedanje, da je dojenje fiziološki proces, ki pa se ga je mogoče naučiti, je pomembno. Učita se tako mama kot otrok.
Mama, ki želi z dojenjem zaključiti, tudi potrebuje podporo. Mama, ki želi z dojenjem zaključiti, tega namreč nikoli ne naredi, ker ne bi želela dojiti, ampak ker enostavno ne zmore več tempa, ki ga narekuje otrokova potreba po dojenju. Zato je pomembno, da k njej pristopimo z razumevanjem in pomočjo pri tem, da dojenje spravi v zanjo bolj obvladljive okvirje.
Ko mama začuti, da bi rada zaključila z dojenjem, tudi potrebuje podporo. Mama, ki želi z dojenjem zaključiti, tega namreč nikoli ne naredi, ker ne bi želela dojiti, ampak ker enostavno ne zmore več tempa, ki ga narekuje otrokova potreba po dojenju. Zato je pomembno, da k njej pristopimo z razumevanjem in pomočjo pri tem, da dojenje spravi v zanjo bolj obvladljive okvirje.
Dojenje in delovno razmerje
Dojenje kot pravna kategorija se pojavlja tudi v slovenski delovnopravni zakonodaji. Zakon o delovnih razmerjih določa posebno varstvo pred odpovedjo za doječe delavke in varstvo delavcev zaradi nosečnosti in starševstva: prepoved opravljanja del v času nosečnosti in v času dojenja (184. člen v povezavi s 146. členom), varstvo v času nosečnosti in starševstva v zvezi z nočnim in nadurnim delom (185. člen) in pravica doječe matere (188. člen). Ključnega pomena za uspešno vrnitev na delo in nadaljevanje dojenja je poznavanje svojih pravic, zgoden dogovor z delodajalcem in poznavanje ciljev in želja v zvezi z dojenjem otroka. Doječe delavke v Sloveniji uživajo v precej visoki ravni pravic in varstva, kar omogoča, da nadaljujejo z dojenjem po priporočilih strokovnjakov.
Delavka, ki doji otroka, ki še ni dopolnil 18 mesecev, in dela s polnim delovnim časom, ima pravico do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno. Odmor se lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa. Čas odmora med dnevnim delom se všteva v delovni čas. Odmora za dojenje ni mogoče koristiti tako, da bi delavka delala 7 ur in prej zaključila z delom. Podpora delodajalca in sodelavcev je ključnega pomena.