Krči pri dojenčkih, pogosto imenovani tudi kolike, so ena najpogostejših in najbolj izčrpavajočih težav, s katerimi se soočajo novopečeni starši. Ti neprijetni pojavi se lahko pojavijo že v prvih tednih po rojstvu, pogosto med drugim in tretjim tednom starosti, in običajno izzvenijo med četrtim ali petim mesecem. Dojenček se zaradi krčevite bolečine v trebuhu neutolažljivo joka, se zvija, postane rdeč v obraz in lahko joka tudi več ur skupaj. Ta izčrpavajoča izkušnja lahko traja vsaj tri ure dnevno, vsaj tri dni tedensko in vsaj tri tedne skupaj, pogosto pa se pojavi pozno popoldan ali zgodaj zvečer. Med jokom dojenček hlasta za bradavico ali dudo, a jo kmalu zavrne. Krče pogosto spremljajo tudi vetrovi in težje iztrebljanje.
Razumevanje vzrokov krčev pri dojenčkih
Kljub obsežnim raziskavam, natančen vzrok trebušnih krčev pri dojenčkih in novorojenčkih še vedno ni dokončno ugotovljen. Obstaja pa več teorij in dejavnikov, ki lahko prispevajo k njihovemu nastanku. Eden izmed glavnih razlogov je nezrelost otrokovega prebavnega sistema, ki še ni povsem razvit in morda primanjkuje encimov za prebavo določenih sestavin v mleku. Gibanje črevesa (peristaltika) pri dojenčku je lahko pospešeno, kar bi lahko vplivalo na pojav kolik.
Druga pogosta teorija je, da dojenček med hranjenjem zaužije preveč zraka, kar povzroča napihnjenost in krče. Ta težava je pogostejša pri dojenčkih, ki jih hranimo z dudo s preveliko luknjo.
Alergija ali preobčutljivost dojenčka na določeno sestavino hrane ali na sestavino v hrani, ki jo je zaužila mati, je lahko prav tako vzrok. Najpogosteje se omenjajo beljakovine kravjega mleka in jajca. Alergije so večinoma prehodne narave in jih je mogoče preprečiti z ustrezno dietno prehrano.
Laktozna intoleranca, ki predstavlja pomanjkanje encima laktaze, odgovornega za razgradnjo laktoze (mlečnega sladkorja) v črevesu, je lahko prav tako vzrok. Neprebavljena laktoza postane hrana za črevesne bakterije, ki med njeno razgradnjo sproščajo pline, kar povzroči napihnjen trebuh, vetrove in krče. Prehodna laktozna intoleranca je pogostejša pri prezgodaj rojenih otrocih in dojenčkih z nizko porodno težo.
Nekateri strokovnjaki menijo, da so kolike lahko znak resnejše bolezni, zato je v takšnih primerih nujno, da dojenčka pregleda pediater.
Vloga materine prehrane pri krčih
V preteklosti je bil velik poudarek na materini prehrani kot ključnem dejavniku pri pojavu krčev pri dojenčkih. Vendar pa novejša spoznanja kažejo, da kolike niso nujno neposredno povezane z živili, ki jih mamica zaužije, razen v primeru že omenjenih potrjenih alergij. Materino mleko je namreč najboljša hrana za dojenčka in se v prvih mesecih že naravno prilagaja njegovim potrebam.
Kljub temu pa nekatere mamice poročajo, da se je stanje pri dojenčku izboljšalo po tem, ko so opustile določena živila. Med živila, ki naj bi pri nekaterih dojenčkih povzročala težave, spadajo tista, ki napenjajo tudi odrasle: brokoli, brstični ohrovt, navadni ohrovt, čebula, zelje, cvetača. Prav tako se odsvetuje izogibanje kofeinu (kava, pravi čaji, energijske pijače) ter čokoladi in pravemu kakavu. Nekoliko bolj sporni so arašidi, pri nekaterih pa tudi indijski oreščki in lešniki.
Pomembno je poudariti, da nepotrebna stroga dieta za mamico ni priporočljiva, saj jo lahko prikrajša za potrebna hranila in energijo. Če pa obstaja sum na alergijo, na primer na kravje mleko ali jajce, lahko pediater svetuje izločitev teh živil za obdobje treh tednov. Če se bolečine v trebuhu dojenčka v tem času zmanjšajo, obstaja velika verjetnost tovrstne alergije.
Med dojenjem je za mamico še posebej pomembna zdrava, hranljiva in raznolika hrana ter zadosten vnos tekočine. Priporoča se pitje navadne vode in nesladkanih zeliščnih čajev, kot so čaj kamilice, melise, koromača, koprive in janeža, saj ti lahko spodbujajo nastajanje mleka in blažijo krče.
6- minutna dihalna tehnika: Upravljanje lastnega uma
Praktični nasveti za lajšanje krčev
Poleg potencialnih sprememb v prehrani doječe matere obstaja tudi vrsta drugih ukrepov, ki lahko pomagajo ublažiti krče pri dojenčku. Nekatere dojenčke pomiri že vožnja z avtomobilom ali zvok sesalnika. Drugim pomagajo sprehod, pestovanje, masaža trebuščka v smeri urnega kazalca, nežno trepljanje po hrbtu, zeliščne kapljice (npr. na osnovi kumine, komarčka, janeža) in pomirjevalni čaji.
Pri hranjenju je pomembno poskrbeti za pravilno tehniko: dojenčka hraniti po ustaljenem redu, z ustrezno hitrostjo (pravilna velikost luknjice na cuclju), paziti, da med hranjenjem ne zaužije preveč zraka, in ga po hranjenju (če je potrebno že vmes) pravilno podreti kupček. V popoldanskem in večernem času je priporočljivo dojenčka čim manj vznemirjati.
Na trgu so na voljo tudi različni izdelki, ki lahko pomagajo. Kapljice proti napenjanju, ki vsebujejo simetikon, delujejo fizikalno in zmanjšujejo površinsko napetost mehurčkov zraka v črevesju, kar omogoča lažje izločanje plinov. Probiotične kapljice, kot so BioGaia ProTectis Baby, vzpostavljajo ugodno bakterijsko floro v črevesju in lahko blažijo nastajanje vetrov in krčev. Pri prehodni laktozni intoleranci lahko pomagajo kapljice z encimom laktaza.
Pomembno je, da starši z veliko mero potrpežljivosti iščejo primerne načine za lajšanje bolečin pri svojem dojenčku, saj niso vsi ukrepi učinkoviti pri vseh dojenčkih. Svetuje se tudi vodenje dnevnika prehranjevanja in simptomov, kar lahko olajša iskanje morebitnega krivca.
Kdaj k zdravniku?
Čeprav so krči pri dojenčkih pogost pojav, je pomembno vedeti, kdaj je treba poiskati strokovno pomoč. Če ima otrok krvavo blato, drisko, ki traja več dni in se ne ustavi, bruha pogosto ali bruha v loku, ima povišano temperaturo ali ne pridobiva na teži, je nujno obiskati zdravnika, da izključi organske vzroke.
Dojenje in rast otroka
Dojenje je naraven in optimalen način prehranjevanja novorojenčka. Materino mleko je lahko prebavljivo in vsebuje vse potrebne hranilne snovi za rast in razvoj dojenčka. Vsebnost hranil v materinem mleku se natančno prilagaja potrebam dojenčka, sestava pa se spreminja tudi med samim hranjenjem - na začetku je mleko bolj tekoče in vodeno, proti koncu pa vsebuje več maščob in energije.
Za preverjanje, ali dojenček dobi dovolj mleka, je pomembno spremljati število polulanih in pokakanih plenic. V prvih šestih tednih naj bi bilo idealno, če je dojenček pokakan vsaj tri do štirikrat v 24 urah, ostale pleničke pa so polulane. Pomembno je tudi, da mati sliši, ali otrok dejansko požira med dojenjem.
Dojenje je priporočljivo vsaj do dopolnjenega prvega leta starosti, po tej starosti pa dokler to želita mati in otrok. Doječa mati potrebuje zdravo, raznoliko prehrano in obilo tekočine. Priporoča se zadosten vnos joda in omega-3 maščobnih kislin, medtem ko naj bi se izogibala alkoholu, kajenju, prepovedanim zdravilom in drogam, uživanje kofeina pa naj omeji.
V primeru, da mati nima dovolj mleka, je potrebna ustrezna podpora za spodbujanje dojenja, kot so pogosto in pravilno pristavljanje dojenčka k prsim. Šele kot zadnji ukrep se lahko ponudi industrijsko pripravljen nadomestek za materino mleko.
