Razvoj ustne votline in zobovja je kompleksen proces, ki se začne že zgodaj v nosečnosti in se nadaljuje skozi vse življenjsko obdobje. Dojenje, kot naraven in fiziološki način hranjenja dojenčka, igra ključno vlogo pri zagotavljanju optimalnih pogojev za pravilen razvoj zob in ustne votline. Ta članek podrobno raziskuje povezavo med dojenjem in zdravjem zob, od zgodnjih faz razvoja zarodka do preventive kariesa pri malčkih, pri čemer izpostavlja tako koristi kot tudi morebitna tveganja in strategije za ohranjanje zdravega zobovja.
Zgodnji razvoj zobovja: Korenine zdravja v maternici
Razvoj zarodka poteka neprekinjeno od spočetja naprej, tako da se razvoj ustne votline in zob začne že mnogo pred začetkom dojenja. Ni si enostavno predstavljati, kaj vse se v zvezi s tem zgodi že med nosečnostjo. Prve jasne zasnove obraza in ustne votline se pokažejo že ob koncu tretjega tedna nosečnosti. Razvoj zobovja se začne z vznikom zobne letvice v šestem tednu nosečnosti, brsti za mlečne zobe se pojavijo med sedmim in desetim tednom in njihov razvoj se prek značilnih razvojnih stopenj nadaljuje ves čas nosečnosti. V drugem trimesečju se začne mineralizacija zametkov mlečnih zob, ob rojstvu pa so praviloma že skoraj povsem zgrajene zobne krone mlečnih sekalcev, zobne krone ostalih mlečnih zob pa vsaj v manjšem delu. V prvem letu po rojstvu se razvoj zobnih kron mlečnih zob praviloma konča, razvoj njihovih korenin pa se nadaljuje še v drugem in tretjem letu. Pri veliki večini novorojenčkov mlečnih zob ne moremo opaziti, saj še niso izrasli.
Izraščanje mlečnih zob: Potrpežljivost in razumevanje
Mlečni zobje običajno ne začnejo izraščati pred četrtim mesecem po rojstvu, najpogosteje pa se kot prva izrasla mlečna zoba v dojenčkovi ustni votlini pojavita prva spodnja sekalca, in to praviloma med šestim in desetim mesecem starosti. Upoštevati pa moramo, da je časovni razpon, v katerem lahko pričakujemo izraščanje prvega zoba, zelo velik. Skrb, da zobje sploh ne bi izrasli, je zato večinoma neupravičena celo pri otrocih, ki še ob koncu prvega leta nimajo nobenega izraslega zoba. Vrstni red izraščanja mlečnih zob je običajno tak, da za prvimi spodnjimi sekalci izraščajo prvi in drugi zgornji sekalci in nato drugi spodnji sekalci. Po dopolnjenem prvem letu izraščajo prvi kočniki, pozneje v drugem letu pa tudi podočniki. Zadnji izmed mlečnih zob izrastejo drugi kočniki. Stalni zobje izraščajo pozneje in njihov razvoj je dolgotrajnejši, začne pa se (razen pri drugih in tretjih kočnikih) že pred rojstvom. Ob rojstvu so praviloma že zgrajeni deli zobnih kron prvih stalnih sekalcev in prvih stalnih kočnikov.
Materino mleko: Naravna zakladnica za razvoj zob
Prva leta življenja so obdobje, ko so tudi za pravilen razvoj še neizraslih zob potrebni kar najboljši pogoji, pri čemer ima pomembno vlogo materino mleko kot najboljša hrana za dojenčka v prvih mesecih življenja. Sestava materinega mleka zagotavlja preskrbo dojenčka s številnimi snovmi, potrebnimi za nemoten razvoj zob. Onesnaževanje okolja pa je žal povzročilo, da lahko dojenček celo s to najnaravnejšo hrano zaužije tudi škodljive snovi, predvsem take, ki so topne v maščobah, npr. dioksine in poliklorirane bifenile, ki lahko po izsledkih nekaterih raziskav povzročajo motnje mineralizacije zob.
Kljub temu pa materino mleko vsebuje tudi številne zaščitne elemente, ki pozitivno vplivajo na razvoj zob. Strokovnjaki poudarjajo, da materino mleko ne spremeni kislo-bazičnega ravnovesja v otrokovih ustih, medtem ko ga prilagojeno mleko značilno poslabša. Materino mleko je eden od pomembnih varovalnih dejavnikov pred kariesom.
Dojenje proti hranjenju po steklenički: Ključ do pravilnega razvoja čeljusti
Pomen dojenja namreč ni samo v preskrbi dojenčka z materinim mlekom. Poleg genetskih dejavnikov vplivajo na razvoj celotnega ustno obraznega predela tudi dejavniki okolja, za novorojenčka in dojenčka pa je najboljša spodbuda za fiziološki razvoj mišičnih in kostnih elementov ustno obraznega predela prav dojenje. Otrokova mišična aktivnost med dojenjem se pomembno razlikuje od mišične aktivnosti med hranjenjem po steklenički s cucljem. Pri hranjenju po steklenički je aktivnost ustnic in lic namenjena sesanju, jezik kot bat pritiska cucelj proti nebu. Med dojenjem pa otrok s pomočjo gibanja spodnje čeljusti, ustnic in jezika mleko bolj iztiska kot izsesava. S široko odprtimi usti objame bradavico in njen obroč, ki ga stiska z ustnicama, jezik pa s peristaltičnim gibanjem potiska mehko bradavico proti nebu. V primerjavi s hranjenjem po steklenički naj bi otrok pri dojenju porabil kar šestdesetkrat več energije.
Raziskave so pokazale, da so nekatere ortodontske nepravilnosti oziroma nepravilnosti položaja zob, zobnih lokov in čeljusti pogostejše pri otrocih, ki niso bili dojeni ali so bili dojeni le kratek čas. Take nepravilnosti so prisotne v mlečnem zobovju, pogosto pa tudi pozneje v menjalnem in stalnem zobovju. Tveganje za križni griz stranskih zob je značilno večje pri nedojenih in kratek čas dojenih otrocih. Pri tej nepravilnosti zgornji mlečni kočniki in/ali podočniki pri ugrizu ne segajo prek spodnjih zob v smeri proti licu, kot je pravilno, ampak je medsebojni odnos zgornjih in spodnjih zob na obeh straneh ali pogosteje samo na eni strani obraten, kar vpliva na nadaljnji nepravilni razvoj čeljusti in obraza, zato otroci s tako nepravilnostjo potrebujejo zobozdravniško pomoč.
Karies zgodnjega otroštva: Tveganja in preventivni ukrepi
V primeru, ko zobje izrastejo, začnejo nanje delovati dejavniki, ki lahko povzročijo karies oziroma zobno gnilobo: bakterije v zobnih oblogah in ogljikovi hidrati. Bakterije razgradijo ogljikove hidrate v kisline, ki lahko raztopijo mineralne snovi v trdih zobnih tkivih, kar lahko poteka hitro, če je ustna higiena slaba, če otrok uživa veliko ogljikovih hidratov in če k odpornosti zob proti kariesu ne pripomorejo fluoridi. Hitro napredujočo razgradnjo mlečnih zob pri majhnih otrocih imenujemo karies zgodnjega otroštva, pa tudi »steklenični karies«, saj jo najpogosteje povzroči pitje sladkih tekočin po steklenički, kar je še posebno nevarno ponoči, ko je izločanje sline, ki lahko do določene mere zaščiti zobe, najmanjše.
Dojenih otrok ni treba hraniti po steklenički, kar pomembno zmanjša verjetnost razvoja »stekleničnega kariesa«. Karies zgodnjega otroštva pa se pojavlja tudi pri dojenih otrocih, in sicer predvsem pri tistih, ki spijo pri materi in so dojeni, kadar koli si želijo, tudi ko imajo že izrasle zobe. Čeprav materino mleko vsebuje minerale in nekatere beljakovine, ki delujejo zaščitno proti kariesu, je treba upoštevati, da vsebuje tudi sladkorje, predvsem laktozo oziroma mlečni sladkor. Ta je med enostavnimi sladkorji sicer najmanj kariogen, kljub temu pa lahko v neugodnih pogojih - ob prisotnosti številnih bakterij in odsotnosti fluoridov - pripomore k razvoju kariesa. Dolgotrajno dojenje, predvsem dojenje ponoči, je torej povezano z večjim tveganjem za karies, na razvoj te bolezni pa hkrati vplivajo drugi dejavniki.
Znanstvena študija, ki jo je pred kratkim objavila revija Pediatrics, je pokazala, da se možnosti za nastanek kariesa, pri otrocih, ki jih matere dojijo dve leti ali več, občutno povečajo. Približno četrtina otrok v tej študiji je bila dojena 24 mesecev ali več. Pri petih letih starosti so ti otroci nato obiskali zobozdravnika, ki je podrobneje analiziral stanje njihovih zob. 23,9 odstotkov jih je imelo hujše oblike kariesa, 48 odstotkov pa vsaj en s kariesom obolel mlečni zob. Pri otrocih, ki so jih matere dojile dve leti ali dlje, so bile možnosti za nastanek kariesa za kar 2,4-krat večje, kot pri otrocih, ki so jih dojile manj kot leto dni.
Za takšno povezavo obstaja več razlogov. Otroci, dojeni več kot 24 mesecev, so ponavadi tisti, ki jih matere dojijo "na zahtevo". Večja pogostost dojenja in nočno dojenje pa otežujeta čiščenje zob. Tudi če je družina denimo imela nižje dohodke ali pa mati nižjo izobrazbo, je bilo tako splošno zdravstveno stanje otrok kot tudi zdravstveno stanje njihove ustne votline slabše. Podobne raziskave so v preteklosti prav tako izvedli znanstveniki v Nemčiji in Italiji, in tudi tam so povezavo med dolgotrajnim dojenjem in kariesom potrdili.
Kljub tem ugotovitvam pa strokovnjaki izpostavljajo tudi pozitivne učinke dojenja. Neka druga študija je namreč pokazala, da imajo dojenčki, ki jih matere dojijo le šest mesecev, za kar 72 odstotkov manj težav z zobmi. Dojenje lahko hkrati zmanjša tveganje za nastanek tako imenovanega odprtega ugriza, ki nastane kot posledica dolgotrajne uporabe dude. Do tega prihaja predvsem takrat, kadar se dudo oziroma stekleničko uporablja vsepovprek, oziroma prepogosto.
Ameriška akademija za pediatrijo sicer dojenje priporoča tudi po dopolnjenem prvem letu starosti, kadar to želita tako otrok kot mati. Svetovna zdravstvena organizacija pa dojenje priporoča tudi po dveh letih. Po njihovih navedbah namreč obstajajo koristi tako za mater kot otroka. Materino mleko otroku zagotavlja osnovne hranilne snovi za rast in razvoj, hkrati pa zmanjšuje tveganje za nalezljive bolezni, ušesne bolezni in drisko. Materi lahko dojenje pomaga pri hitrejšem doseganju prednosečniške teže, ter pa zmanjšuje tveganje za nastanek raka na jajčnikih in dojkah.
Zobozdravnica in tiskovna predstavnica ameriškega združenja za zobozdravstvo Ruchi Sahota pa poudarja, da je pri vseh prednostih in slabostih dojenja, najpomembnejša stvar, ki jo lahko mati stori, še zmeraj ustrezna nega otrokovih zob, in posledično zgodnje preprečevanje kariesa. "Tudi materino mleko namreč vsebuje sladkor, ravno zato ga imajo otroci tako radi," pravi zobozdravnica. "Matere naj zato poskrbijo, da po hranjenju dojenčku zmeraj z vlažno krpo nežno očistijo dlesni. Ko pa se prično pojavljati prvi zobki, pa jim te redno čistijo z zelo majhno količino zobne paste."
Vpliv dojenja in ustnega zdravja | Podcast o ustnem zdravju
Preventivni obiski in sodelovanje: Ključ do dolgoročnega zdravja zob
Zobozdravstvena vzgoja že v zgodnji nosečnosti poskrbi, da so starši o pomenu dojenja za razvoj zob dobro obveščeni in osveščeni. V šolah za starše poskušamo bodoče starše opozoriti na pomen spodbujanja dojenja tudi z vidika zobozdravstva. Nova priložnost za razgovor staršev in zobozdravnika o vprašanjih povezave dojenja z različnimi dejavniki ohranjanja ustnega zdravja, zagotavljanja pravilnega razvoja in preprečevanja kariesa, zobnih in čeljustnih nepravilnosti in drugih bolezni v ustni votlini je prvi zobozdravniški pregled.
V Sloveniji si prizadevamo, da bi bil prvi obisk staršev in otroka pri zobozdravniku že med šestim in dvanajstim mesecem otrokove starosti. Razgovor in pregled v tej starosti omogočata, da zobozdravnik zgodaj odkrije morebitna tveganja za ustno zdravje ali zgodnje znake bolezni in razvojnih motenj v otrokovi ustni votlini, hkrati pa da staršem ustrezne, posameznemu otroku prilagojene nasvete o ustni higieni, zdravi prehrani, vnosu fluoridov, nadaljnjih rednih obiskih zobozdravnika in drugih preventivnih ukrepih. Udeležba pri predporodni zdravstveni prosveti v šolah za starše in zgodnji obisk pri zobozdravniku pomagata staršem, da s sodelovanjem zobozdravnika in drugih zdravstvenih delavcev svojim otrokom omogočijo najboljše pogoje za ohranjanje ustnega zdravja že od rojstva naprej, pri čemer ima pomembno vlogo tudi dojenje.
Pomembni so tudi zgodnji obiski zobozdravnika. Priporoča se, da starši z otrokom zobozdravnika obiščejo takoj, ko se pojavi prvi zob. Prav tako pa naj starši skrbijo tudi za higieno in zdravje svojih zob, še posebej, če jedo z istim priborom kot otrok.
Če se izvajajo preventivni ukrepi proti kariesu, kot je dobra ustna higiena, takoj ko izrastejo prvi zobje, primeren vnos fluoridov in zdrava uravnotežena prehrana otroka s čim manj sladkorja, z zobozdravstvenega stališča ni potrebno odsvetovati dolgotrajnega dojenja. Zelo pomembni pa so seveda tudi preventivni pregledi pri otroškem zobozdravniku ali ustnem higieniku, saj je to dobra priložnost za razgovor staršev z zobozdravnikom ali ustnim higienikom, priložnost za vprašanja staršev povezana z dojenjem in ohranjanjem ustnega zdravja, zagotavljanja pravilnega razvoja in preprečevanja kariesa s pravilno ustno higieno.
Prav tako je pomembno, da se otroka navadi na umivanje zob, saj bomo tako lahko postavili temelje ustne higiene. Tehniko čiščenja zob otroka naučimo pri treh letih. Ker gotovo otrok tehniki čiščenja zob ne bo ”kos”, naj mu pri tem pomagajo starši.
V primeru zdravljenja zob med dojenjem, je pomembno, da se zobozdravnika opozori na dojenje, saj rentgenski žarki ne prehajajo v materino mleko, zato je slikanje zob možno brez težav. Prav tako je mogoče zdraviti zobe in jemati sredstva proti bolečinam brez kontraindikacij za dojenje, čeprav je vedno priporočljivo, da se pred tem posvetujete z zdravnikom. Tudi lokalna anestezija je popolnoma združljiva z dojenjem.
Dandanašnji preventivni obiski zobozdravnika so zelo pomembni, saj se lahko odkrijejo različne ortodontske nepravilnosti, za katere se kasneje poskrbi ustrezna obravnava. Ugotavljamo, da je razvoj zob otroka prisoten vse od nosečnosti pa vse do njegove polnoletnosti.