Starši predstavljajo posebno ranljivo kategorijo zaposlenih, ki jim zakonodaja v Sloveniji namenja vrsto zaščitnih ukrepov. Ti ukrepi so ključni za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter zagotavljajo varnost in stabilnost družin v času ključnih življenjskih prehodov. Zlasti zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) ter različne kolektivne pogodbe oblikujejo pravni okvir, ki ščiti pravice staršev na delovnem mestu.
Posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi
ZDR-1 v 115. členu staršem zagotavlja najširše varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v primerjavi z drugimi pravicami delavcev. To posebno varstvo velja za delavko v času nosečnosti ter delavko, ki doji otroka do enega leta starosti. Prav tako je varstvo zagotovljeno staršem v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela, in še en mesec po izrabi tega dopusta. Ta določba odraža zavedanje družbe o ranljivosti staršev v teh obdobjih in potrebi po zagotovitvi stabilnosti njihove zaposlitve.
Prilagoditve delovnega časa za usklajevanje družinskega in poklicnega življenja
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 148. členu omogoča delavcem, da v času trajanja delovnega razmerja predlagajo delodajalcu drugačno razporeditev delovnega časa, če to potrebujejo zaradi usklajevanja družinskega in poklicnega življenja. Pomembno je poudariti, da ta določba ne predstavlja absolutne pravice, temveč zgolj predlog delavca. Delodajalec lahko predlog upošteva ali ga zavrne, vendar mora v primeru zavrnitve pisno utemeljiti svoje odločitev glede na potrebe delovnega procesa. To pomeni, da je odločitev v celoti odvisna od dejanskih potreb delovnega procesa.
Številne kolektivne pogodbe pa urejajo razporejanje delovnega časa podrobneje in pogosto ugodneje za delavce. Kot primer lahko navedemo Kolektivno pogodbo za dejavnost trgovine, ki v 41. členu določa ugodnosti za delavca, ki skrbi za otroka do treh let starosti. Podobno Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije v 12. členu določa, da si mora delodajalec prizadevati, da staršem otrok do dopolnjenega določenega starostnega obdobja zagotovi ustrezno razporeditev delovnega časa. Te določbe kažejo na zavezanost kolektivnim pogajanjem k ustvarjanju bolj podpornega okolja za starše v specifičnih sektorjih.
Nadurno delo in nočno delo za starše
Skladno s 185. členom ZDR-1, delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, se nadurno delo ali nočno delo lahko naloži le z njegovim predhodnim pisnim soglasjem. Ta določba zagotavlja dodatno mero zaščite za starše najmlajših otrok, ki potrebujejo več časa in pozornosti, s tem pa jim omogoča boljše usklajevanje obveznosti do otroka in dela.
Izraba letnega dopusta za starše
Način izrabe letnega dopusta je še ena posebnost, ki upošteva družinske obveznosti staršev. ZDR-1 v 163. členu določa splošni standard, da se letni dopust izrablja ob upoštevanju potreb delovnega procesa, možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter njegovih družinskih obveznosti. Posebej pomembno je, da delodajalci staršem šoloobveznih otrok dajejo pravico, da izrabijo najmanj teden dni letnega dopusta v času počitnic. Vsem delavcem pa zakon daje pravico, da izrabijo en dan letnega dopusta na dan, ki ga sam določi, o čemer mora delodajalca obvestiti tri dni pred izrabo. Kljub navedenim pravicam, lahko delodajalec delavcu odreče izrabo dopusta na zahtevani dan, če bi njegova odsotnost resneje ogrozila delovni proces. To pravilo zagotavlja fleksibilnost, a hkrati postavlja oviro, če bi takšna izraba dopusta povzročila resne motnje v delovanju podjetja.
Pravice iz naslova starševskega varstva in družinskih prejemkov
Poleg pravic, ki izhajajo iz delovnega razmerja, so pravice staršev podrobneje urejene tudi v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1). Ta zakon opredeljuje pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo in družinske prejemke, kot so otroški dodatek, subvencija za plačilo vrtca in subvencija malice.
Pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo, opredeljene v ZSDP-1, vključujejo:
- Dopust in z njim povezano nadomestilo: Materinski, očetovski in starševski dopust ter nadomestilo, ki se izplačuje v času teh dopustov. Nadomestilo znaša 100 odstotkov osnove za polno odsotnost z dela, medtem ko nadomestilo za delno odsotnost z dela znaša sorazmerno delu delne odsotnosti.
- Materinski dopust: Namenjen je pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja.
- Očetovski dopust: Omogoča očetom, da že v najnežnejši dobi otroka skupaj z mamo sodelujejo pri negi in varstvu otroka.
Pomembno je pojasniti, da izraz "porodniška" pogosto zajema materinski in starševski dopust, kar pa ni povsem natančno.
Novosti v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
Državni zbor je 24. novembra 2022 sprejel Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki v slovenski pravni red prenaša določbe evropske Direktive (2019/1158) o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev. Kljub temu statistika še vedno kaže, da je skrbstveno delo še vedno v večji domeni žensk, saj je bil delež izrabe starševskega dopusta s strani moških v letu 2020 izjemno nizek (820 moških v primerjavi z 17.987 ženskami).
Ključne spremembe po noveli zakona vključujejo:
- Izenačena ureditev starševskega dopusta: Uvaja se 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta za vsakega od staršev, medtem ko je imela doslej le mama neprenosljivih 30 dni.
- Podaljšanje skupnega starševskega dopusta: Starševski dopust za vsakega od staršev bo znašal 160 dni, kar skupaj predstavlja 320 dni (povečanje s 260 na 320 dni).
- Prenosljivi starševski dopust: Vsak od staršev bo lahko 100 dni starševskega dopusta prenesel na drugega od staršev. Del neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni bo lahko starš prenesel ali izrabil najpozneje do otrokovega osmega leta starosti.
- Skrajšanje očetovskega dopusta: Trajanje očetovskega dopusta se skrajša s 30 na 15 dni, pri čemer se preostalih 15 dni prenese v neprenosljivi starševski dopust.
- Podaljšanje obdobja dela s krajšim delovnim časom: Obdobje dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva najmanj dveh otrok se podaljša do osmega leta starosti najmlajšega otroka (prej do konca 1. razreda osnovne šole najmlajšega otroka).
- Razširitev upravičenosti do delnega plačila za izgubljeni dohodek: Starši otrok s težko motnjo v duševnem razvoju, s težko gibalno oviranostjo ali s hudimi boleznimi bodo lahko upravičeni do delnega plačila za izgubljeni dohodek v obsegu 20 ali 30 ur tedensko. Ta pravica se razširja tudi na starše otrok, ki so nameščeni v institucionalnem varstvu, a nekaj časa preživijo doma. Če je otrok v zavodu z brezplačno oskrbo, je eden od staršev lahko upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek za 20 ali 30 ur za obdobje enega leta, če je otrok vsaj 180 oziroma 270 dni bival doma in so starši dejansko skrbeli zanj v zadnjem letu pred vložitvijo vloge.
- Zvišanje maksimalne višine starševskega nadomestila: Maksimalna višina starševskega nadomestila, ki znaša 2,5-kratnik povprečne mesečne plače, se bo dvignila s spremembo definicije povprečne plače, ki se bo pridobivala s Statističnega urada za preteklo leto.
Te spremembe se bodo začele uporabljati postopoma, pri čemer se bo nova ureditev očetovskega in starševskega dopusta nanašala na starše otrok, rojenih od 1. aprila 2023 dalje, medtem ko se bodo druge spremembe (npr. krajši delovni čas do osmega leta starosti) začele uporabljati od 1. aprila 2023.
Druge oblike podpore staršem
Poleg že omenjenih pravic, ZSDP-1 in drugi predpisi urejajo tudi druge oblike podpore staršem:
- Starševski dodatek: Denarna pomoč staršem, ki negujejo in varujejo otroka, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do nadomestila po ZSDP-1. Pravico ima mati 77 dni od rojstva otroka, po tem obdobju pa eden od staršev pod enakimi pogoji, o čemer se starša pisno dogovorita. Pravica traja 365 dni od rojstva otroka, z možnostjo podaljšanja v primeru dvojčkov, nedonošenčkov ali otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo.
- Pomoč ob rojstvu otroka: Enkratni prejemek, namenjen nakupu opreme ali drugih potrebščin za novorojenčka.
- Otroški dodatek: Dopolnilni prejemek staršem za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Višina otroškega dodatka je odvisna od dohodkovnega razreda družine. Znesek se poveča v primeru enostarševske družine (za 30 odstotkov) ali če predšolski otrok, mlajši od štirih let, ni vključen v predšolsko vzgojo (za 20 odstotkov).
- Dodatek za veliko družino: Letni prejemek družini, ki ima v koledarskem letu najmanj en dan tri ali več otrok do starosti 18 let, ali do 26. leta starosti, če imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta.
- Dodatek za nego otroka: Denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov.
- Pravica do krajšega delovnega časa in pravica do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva: Eden od staršev ali rejnik/skrbnik ima pravico do krajšega delovnega časa, če varuje in neguje enega otroka do tretjega leta starosti ali najmanj dva otroka do 8. leta starosti najmlajšega otroka. Oba starša lahko hkrati koristita krajši delovni čas, vendar skupaj ne smeta preseči 20 ur tedensko. Zagotovljeno je tudi plačilo prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok.
- Nadomestilo v času odmora za dojenje: Materi, zaposleni za polni delovni čas, pripada v času odmora za dojenje nadomestilo, na podlagi potrdila pediatra, do 18. meseca starosti otroka. Prav tako ji pripada plačilo prispevkov za socialno varnost v času odmora za dojenje.
Definiranje časa trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi nadomeščanja porodniškega dopusta
V praksi se pogosto pojavi vprašanje, kako natančno definirati čas trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena zaradi nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu. Ker se porodniški dopusti lahko zaključijo prej, na primer zaradi koriščenja s strani očeta, je v pogodbi mogoče definirati čas zaposlitve kot "od [datum] do predvidoma [datum] oz. do vrnitve delavke [ime delavke] s porodniške odsotnosti". Vendar pa je potrebno biti previden pri predčasni prekinitvi takšne pogodbe. Če se delavka, ki je nadomeščana, vrne s porodniškega dopusta pred predvidenim datumom, je mogoče pogodbo za določen čas prekiniti, vendar je treba pri tem spoštovati zakonske določbe o odpovednih rokih in morebitnih odpravninah, če so te predvidene.
Če delavec meni, da delodajalec krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni. V primeru, da delodajalec kljub zahtevi kršitev ne odpravi, se lahko delavec obrne na pristojne inšpekcijske organe ali sodišče.
tags: #dolocen #cas #in #porodniska