V prvih mesecih življenja dojenček doživlja izjemno hitre spremembe, tako telesne kot duševne. Peti mesec predstavlja pomembno prehodno obdobje, ko se otrok vse bolj aktivno povezuje s svetom okoli sebe in ko se začnejo postavljati temelji za nadaljnje prehranjevanje. V tem času se lahko poveča njegov apetit zaradi vse večje aktivnosti in samostojnosti, kar je povsem naraven odziv na intenziven razvoj.
Gibalni razvoj in koordinacija: Svet na dosegu roke
V petem mesecu se otrokov gibalni razvoj nadaljuje z izjemnim tempom. Ob podpori na ravni podlagi že lahko sedi, kar mu omogoča širši pogled na okolico. Kadar ga primemo za roke, nagne glavico naprej in pokrči noge, kar nakazuje pripravo na samostojen prehod v sedeč položaj. Nekateri dojenčki v tej starosti že obvladajo obrat s trebuha na hrbet, nekateri pa se že obračajo tudi v obratno smer, kar je znak izboljšane koordinacije in moči trupa.
Zaradi vse večje aktivnosti in samostojnosti se mu lahko poveča apetit. Ko se naravni refleks prijemanja postopoma spremeni v bolj nadzorovane gibe rok in prstov, bo otrok lahko raziskoval predmete tako, da jih bo držal in stresal z rokami, ne le sesal. Ta izboljšana koordinacija med očmi in rokami mu omogoča, da oceni razdaljo do predmeta in hitrost njegovega gibanja, zato postaja prijem vse bolj zanesljiv in usmerjen. Otrok se lahko zabava z metanjem in pobiranjem igrač, kar je ključnega pomena za razvoj fine motorike in koordinacije.
Duševni in čustveni razvoj: Mali raziskovalec in sogovornik
Na duševni ravni petmesečnik izraža čustva s kombinacijo mimike, gestikuliranja in glasu. Pozorno posluša in opazuje starše, iz njihovega glasu pa prepozna, ali sta jezna ali vesela. Prav tako je pozoren na nove zvoke in glasove, ki jih ponavlja, dokler jih ne osvoji. S tem se utrjuje pozitivna čustvena vez med otrokom in starši.
Dojenček je v tej starosti pravi raziskovalec. Na tla damo dovolj mehko podlago, da se ne bo udaril, a hkrati dovolj trdo, da mu bo nudila oporo pri odrivu in sedenju. Nikoli ga ne založimo popolnoma z blazinami, saj želimo, da je otrok v gibanju čim bolj samostojen. Ponudimo mu igrače, vendar jih ne damo vseh naenkrat na doseg roke, temveč otroka spodbujamo, da prične s poseganjem v prostor. Spodbujamo stranski sed, iz katerega bo kasneje lahko prešel na plazenje in kobacanje.
Kaj so fine motorične sposobnosti in zakaj so pomembne za dojenčka?
Staršem priporočamo, da z dojenčkom preživljajo čim več časa na svežem zraku, kar pozitivno vpliva tudi na njegov spanec. Nekateri dojenčki že zmorejo prespati vso noč brez zbujanja, medtem ko drugi ponoči še zahtevajo hrano. Če dojenček slabo spi in se pogosto zbuja, je to lahko znak, da potrebuje več časa na prostem.
Uvajanje goste hrane: Prvi koraki v svet okusov
Ko otrok doseže določeno stopnjo razvoja, materino mleko ali mlečna formula morda ne bosta več zadostovala za pokrivanje vseh njegovih potreb po hranilih in energiji ob pospešeni rasti. Zato je uvajanje goste hrane ključnega pomena. Dojenčki naj začnejo z gosto hrano najprej od 4. meseca dalje in najkasneje po dopolnjenem 6. mesecu, pri čemer je priporočilo ESPGHAN (European Society for Pediatric Gastroenterology, Hepatology and Nutrition) ključno. Nekateri dojenčki, stari med 4. in 5. meseci, ki ne morejo več potešiti svoje lakote le z materinim mlekom ali mlečno formulo, potrebujejo za svoj zdrav razvoj že gosto hrano. Spet drugi dojenčki se lepo razvijajo le z materinim mlekom ali mlečno formulo vse do dopolnjenega 6. meseca in so šele potem pripravljeni na gosto hrano.
Odločitev za začetek uvajanja goste hrane naj bo vedno glede na otrokov razvoj. Vaš dojenček po dojenju ali po steklenički ni več povsem potešen? Vaš malček že sam drži glavico pokonci in kaže interes za novo hrano ter uporabo žličke? Potem lahko začnete z uvajanjem goste hrane. Če niste povsem prepričani v to, se posvetujte z vašim pediatrom.
Če vaš malček izpljune prvo žličko hrane, še ne obupajte. Požiranja se mora šele naučiti. To je razlog, zakaj morate svojemu dojenčku na začetku najprej ponuditi le nekaj žličk goste hrane. Vaš dojenček mora imeti dovolj časa, da se privadi na novo obliko prehrane, na nov okus in na nove vtise.
Zakaj je gosta hrana pomembna?
Gosta hrana ni pomembna le za pokrivanje povečanih potreb po hranilih in energiji, temveč tudi za razvoj otrokovih ustnih in obraznih mišic. Z uvedbo goste hrane se bo vaš dojenček srečal s pestro paleto različnih okusov, kar je pomembno za njegov nadaljnji razvoj do otroštva.
Kako začeti z gosto hrano?
Posamezne mlečne obroke čez dan bodo v prihodnjih tednih in mesecih postopoma zamenjali obroki goste hrane. Začnemo v času kosila, nadaljujemo z večerjo in kasneje s popoldanskimi malicami. Zjutraj bo vaš otrok nadaljeval z običajnim mlečnim obrokom.
S HiPPom lahko začnete z gosto hrano na preprost način. Kot prva kašica je zelo primeren riž za dojenčke, pripravljen z mlekom, ki ga običajno uživajo, in ima mehko, gostejšo teksturo za lažje uvajanje. Začnite s 4-mi do 6-imi žličkami pasirane zelenjave v času kosila (na primer s Prvim korenčkom ali Prvo bučko ali Prvim brokolijem), potem pa dojenčka kot običajno do konca nahranite z dojenjem ali stekleničko. Količino zelenjave vsak dan nekoliko povečajte za nekaj žličk. Bodite potrpežljivi, čeprav se vaš dojenček sprva upira zelenjavi. Poskušajte spet v naslednjih dneh. Priporočamo, da si z vašim dojenčkom vzameta ves čas, ki ga potrebujeta. Po nekaj dneh lahko izmenično dojenčku ponudite nove vrste zelenjave. Po osvojitvi zelenjave, obrok dopolnite še s krompirjem - na primer: korenček in krompir, bučka in krompir, brokoli in krompir.
Če vašemu dnevnemu ritmu bolj ustreza, lahko topel obrok uvedete tudi v času večerje. Če gre vse gladko z uvajanjem zelenjave, lahko po približno treh tednih preidete na naslednjo stopničko in ponudite sestavljen obrok. HiPP nudi zelenjavno-krompirjevo-mesne kašice v veliko okusnih različicah, kot so HiPP Meniji.
Nasveti za začetek z gosto hrano:
- Vaši lastni meniji: lahko ustvarite vaše lastne obroke, tako da kombinirate HiPP izdelke. Preprosto zmešajte HiPP riževe kosmiče s HiPP zelenjavo ali sadjem.
- Desert za dojenčka: kot desert priporočamo nekaj žličk sadja, bogatega z vitaminom C.
- Potrpežljivost: pri dojenčku lahko en teden v razvoju pomeni veliko, zato bodite potrpežljivi in pozorni. Pregled uporabljajte le informativno.
Razvoj v 6. mesecu: Samostojnost in nova znanja
V šestem mesecu se otrokov gibalni razvoj nadaljuje. Ko ga pridržimo v stoječem položaju, se opre na iztegnjeni nogi in poskakuje. Tega položaja ne spodbujamo, saj se bo, ko bo dovolj zrel, sam postavil na noge. Večina dojenčkov že obvlada obrat v obe smeri preko trebuha in hrbta. Dojenčki se pričnejo samostojno gibati po prostoru. Nekateri se vrtijo v krogu, drugi pričenjajo z vzvratnim, tretji spet s komandos plazenjem (tj. plazenje, pri katerem se s pomočjo rok in zvijanja telesa premika po tleh). Nekateri se raje kotalijo. Plazenje je predhodnik kobacanja, ki se pojavi okoli 8. meseca in je predhodnik štiritaktne hoje. Za hojo ni nujno, da se je dojenček prej plazil, drži pa, da otroci, ki se plazijo in kobacajo, praviloma to traja štiri mesece, bolj zanesljivo shodijo.
Glavico obrača v vse smeri in s pogledom sledi gibanju v prostoru. Posega po predmetih izven dosega rok. Predmete preprijema iz roke v roko, posega preko sredine. Predmete pobere. Ob koncu 6. meseca nekateri dojenčki že zanesljivo samostojno sedijo.
Na duševni ravni se naveže na starša in se od njiju težko ločuje. Prepoznava njun glas in se tudi odzove, ko ga pokličeta po imenu. Joče, ko ju ne vidi. Vse pogosteje vokalizira, ponavlja iste zloge: ta-ta-ta. Lahko mu že uspe sestaviti dva zloga v besedo mama, a še ne razume pomena besede. Starše običajno to zelo razveseli. Tako se utrjuje pozitivna čustvena vez med otrokom in starši.
Pri igri ponavljajte zloge, ki jih obvlada. Čim več se pogovarjajte. Ko zna sedeti, mu nasproti zakotalite žogico, ki naj jo skuša ujeti. Ponudite mu kocke in posodice različne velikosti, s pomočjo katerih bo uril prostorsko predstavo in finomotorično spretnost prstov. Vedno ponudite eno do dve igrači in ko se ju naveliča, mu ponudite nove. Pretirana izbira igrač otroka zmede. Bolje je število igrač zmanjšati, se z njimi poigrati, nato pa jih zamenjati. Če igrače tako menjate, so vedno znova zanimive.
Ključni razvojni mejniki in prehranske smernice
V prvih mesecih življenja dojenček še ne obvlada glavice in ostalih delov svojega telesa, pije pri prsih ali po steklenički in večino časa spi. V drugi polovici prvega leta postane dojenček razvojno (psihomotorno in čustveno) pripravljen na to, da začne osvajati veščine hranjenja. S tem je mišljena pripravljenost otroka za uvajanje nove hrane, tako glede vrste, gostote in okusa kot načina njenega sprejemanja. V tem starostnem obdobju je dojenček pripravljen na odstavljanje od prsi. Po četrtem mesecu starosti se pri dojenčku začne izgubljati refleks »plazenja jezika«. Do takrat vsako hrano, ki mu jo ponudimo po žlički, z jezikom odrine iz ust.
Med petim in sedmim mesecem se otrok nauči jesti kašasto hrano z žličko, pri osmem mesecu pa žličko sprazni že z ustnicami in ob tem tudi primakne glavo k žlički. Po šestem mesecu se otrok začne učiti žvečenja. Sprva s premikanjem čeljusti navzgor in navzdol, pozneje (pri sedmih mesecih) s krožnim gibanjem čeljusti, kot odrasli. Veča se tudi gibljivost jezika (predvsem vstran), tako da med desetim in dvanajstim mesecem otrok obvlada žvečenje in mu brez strahu lahko ponudimo kašasto hrano.
Pri sedmih in osmih mesecih otrok ponavadi že samostojno sedi, kar mu omogoča večjo gibljivost v ramenih in rokah in večjo svobodo seganja po hrani. Razvije se tako imenovani »pincetni prijem«, značilen za devet-desetmesečne nadobudneže, ki se plazijo po vseh štirih, veselo pobirajo s tal majhne drobtinice in si jih dajejo v usta. Po desetem mesecu posega po žlički in si jo daje v usta, čeprav večina namesto žličke raje uporablja svoje prste.
Otrok lahko srka mleko iz skodelice že po šestem mesecu, vendar mu veliko mleka priteče nazaj skozi ustne kotičke preden pogoltne, ker jezik refleksno potisne naprej. Ta refleks se izgubi proti koncu prvega leta. Ko otrok posega po predmetih sam in jih zavestno daje v usta, je zmožen tudi sam piti iz stekleničke.
Prehranske smernice po mesecih
1. - 6. mesec: Materino mleko (MM) ali adaptirana mlečna formula. Dojenje oz. izključno dojenje v prvih šestih mesecih življenja zagotovi vse dojenčkove potrebe za rast in razvoj. Med 4. in 6. mesecem lahko od žit uvedete v prehrano riž, koruzo in ajdo. Žitno-mlečne kašice so dobra zamenjava za mlečni obrok.
5. - 7. mesec: Z uvajanjem mešane prehrane je najbolje začeti po dopolnjenem 6. mesecu, s tem zmanjšate nevarnost nastanka alergij. Dojenček kaže svojo pripravljenost na mešano hrano tudi s sposobnostjo sedenja (ob opori) in z izginjanjem refleksnega potiskanja jezička (in z njim hrane) iz ust. Pri uvajanju novih živil začnemo s čisto korenčkovo kašo, ki jo ponudimo po žlički pred kosilom. Po približno tednu dni, ko dojenček premaga prve težave, ki spremljajo hranjenje po žlički, preidemo na korenčkovo-krompirjevo kašo (2 dela korenčka, 1 del krompirja in 1 žlička sojinega olja), ki jo prav tako postopno uvajamo teden dni. Tretji teden po uvedbi trdne hrane postopno ponudimo zelenjavno-mesno kašo, ki lahko ob koncu 5. meseca nadomesti en mlečni obrok (150-200 g kaše). Kašo pripravimo iz sveže ali zamrznjene zelenjave, lahko pa mu damo tudi industrijsko pripravljeno zelenjavo za dojenčke. Omenjena kaša je bogat vir vitaminov A, C, B6, E, B1 in folne kisline.
6. - 8. mesec: V začetku 6. meseca en mlečni obrok (navadno večerjo) postopoma nadomestimo z mlečno-žitno kašo (200-250 g). Od 6.-8. meseca ponudimo polnozrnate žitne kosmiče (riž, koruzni zdrob). Meso uvajamo po dopolnjenem 6. mesecu in vedno po tem, ko smo že uvedli sadje in zelenjavo. Izberemo kvalitetno nemastno meso mladih živali, kot prvo je najbolj primerno piščančje. S prehranjevanjem s prsti se otrok uči koordinacije, samozavesti in neodvisnosti. Ponudite mu primerno velike kose mehke hrane, da bo lahko vadil pobiranje. V tem obdobju lahko začne dvigovati hrano v usta in jo spuščati vanje.
7. - 9. mesec: Od začetka 7. meseca do začetka 9. meseca lahko en mlečni obrok nadomestimo z žitno-sadno kašo (200-250 g), ki zaradi majhne vsebnosti beljakovin lepo dopolnjuje preostale beljakovinsko bogate obroke. S tem obdobje ponudimo tudi pretlačeno sadje (ali sadni sok).
10. - 12. mesec: Prehod na prilagojeno družinsko prehrano. Otrok uživa vse več trdne hrane, zato je pomembno, da ob vsakem obroku popije tudi vodo. Dojenčkovo dlesni in prvi zobki omogočajo, da hrano ne pretlačimo več, temveč jo le narežemo sprva na drobne, postopoma pa na vse večje koščke. Gosto hrano s koščki uvedemo do 10. meseca. V tem obdobju se lahko pojavi tudi "pincetni prijem", ko otrok pobira majhne koščke hrane. Sladkor, sladila in živila z dodanim sladkorjem se odsvetujejo.
Pomembna priporočila za zdravo prehranjevanje
Vzgoja zdravega odnosa do hrane se začne že v zgodnjem otroštvu. Pomembno je, da otroku ponudimo raznoliko hrano, bogato z vitamini in minerali. V prvem letu življenja zelo omejimo uporabo soli in dodajanje sladkorja.
Pri uvajanju novih živil je priporočljivo uvajanje v majhnih količinah, ločeno (v prehrano dodamo le eno novo vrsto živila oziroma novo živilo dodamo k že preizkušenim) na 3 do 4 dni, da ob morebitni reakciji na hrano takoj vemo, kaj je povzročitelj.
Priporočamo, da se z vašim dojenčkom usedete za mizo in delite obrok. Otroci morajo sedeti in biti pod nadzorom, ko jedo. Ker se vaš dojenček še vedno uči upravljati z več teksturami hrane, ponudite mehko hrano v majhnih kockicah.
Tudi če se vaš dojenček sprva upira določenemu živilu, ga poskusite ponuditi drug dan. Morda bo potrebnih kar osem poskusov, da bodo dojenčki sprejeli nekaj novih živil.
Pri prehranjevanju je pomembno tudi pitje vode. Nikakor niso primerni čaji z dodatkom sladkorja. Tudi sadni in zelenjavni sokovi vsebujejo sladkor in druge ogljikove hidrate, ki lahko povzročijo zobno gnilobo in povečajo tveganje za debelost.
Dopolnilna prehrana in preprečevanje alergij
Pri dojenčkih s povečanimi tveganji za alergije veljajo enaka pravila kot za dojenčke brez tveganja. Uvajanje novih živil naj bo postopno, v majhnih količinah ter ne pred dopolnjenimi 4 meseci starosti. Pri uvajanju živil, ki vsebujejo gluten, je optimalno uvajati majhne količine glutena med 6. in 7. mesecem starosti. Smernice Evropskega združenja za otroško gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) in slovenske smernice odsvetujejo strogo vegetarijansko ali vegansko prehrano za otroke.
Vedno bodite pozorni na reakcije vašega dojenčka in se po potrebi posvetujte s pediatrom. Vsak dojenček je edinstven in se razvija s svojim tempom.