Nosečnost je obdobje, polno pričakovanj, a včasih se zgodi, da narava potrebuje malo spodbude. Umetno sprožen porod, znan tudi kot indukcija poroda, je postopek, pri katerem zdravstveni delavci umetno sprožijo popadke za dokončanje nosečnosti. Ta postopek se ne izvaja le ob izteku roka, temveč tudi v primeru različnih zdravstvenih stanj matere ali otroka. V nadaljevanju bomo podrobno raziskali, zakaj, kdaj in kako se porod sproži, kakšne so njegove prednosti in morebitna tveganja ter kako poteka v slovenskih porodnišnicah.
Zakaj se porod sproži?
Odločitev za sprožitev poroda je vedno sprejeta z mislijo na dobrobit matere in otroka. Najpogostejši razlogi za indukcijo poroda so:
- Prenošenost: Če nosečnost preseže 42. teden ali 10 dni po predvidenem datumu poroda, se tveganje za zaplete, vključno s smrtjo otročka v maternici, bistveno poveča. V takih primerih se funkcija posteljice postopoma slabša, zato je sprožitev poroda pogosto najbolj varna možnost. Nosečnico po roku pogosteje pregledujejo, na dva do tri dni, s čimer ocenjujejo stanje ploda in nosečnice (snemajo CTG, opravijo ultrazvočni in ginekološki pregled).
- Zdravstveno stanje matere ali ploda: Če nosečnost predstavlja večje tveganje za mater ali otroka zaradi različnih bolezni ali zapletov, kot so nosečniška sladkorna bolezen, preeklampsija, premalo plodovnice, slaba preskrba otroka ali nepravilnosti v srčnem utripu ploda, je lahko potrebna predčasna dokončanje nosečnosti.
- Večplodna nosečnost: Pri dvojčkih, še posebej pri monohorijskih (ena posteljica in vsak svoj plodnik) ali monoamnijskih (dvojčka s skupnim plodnikom), je pogosto priporočljiva indukcija poroda v določenih tednih nosečnosti, da se zmanjša tveganje za zaplete. Za bihorijske dvojčke (dve posteljici) je optimalni čas poroda med 37. in 38. tednom, za monohorijske biamnijske dvojčke med 36. in 37. tednom, medtem ko se monoamnijske nosečnosti zaključijo že v 32. tednu.
- Zapleti ali nevarnost nadaljevanja nosečnosti: Če bi nadaljevanje nosečnosti pomenilo večjo nevarnost za plod ali/in mamico, se odločijo za sprožitev poroda. Odločitev o času sprožitve poroda je povsem individualna in temelji na oceni, da je za plod in/ali za mater bolje, da se nosečnost zaključi. V vsakem primeru upoštevajo dobrobit obeh - mamice in otročka.
Kdaj se porod sproži - strokovna priporočila
Strokovna priporočila glede termina sprožitve poroda se razlikujejo glede na specifično stanje:
- Normalna nosečnost: Pred 42. tednom.
- Sladkorna bolezen v nosečnosti: Med 39. in 40. tednom.
- Preeklampsija: Ob poslabšanju takoj, vendar se trudijo doseči vsaj 36. teden nosečnosti.
- Bihorijski dvojčki (dve posteljici): Med 37. in 38. tednom.
- Monohorijski biamnijski dvojčki (ena posteljica, vsak svoj plodnik): Med 36. in 37. tednom.
- Monoamnijska nosečnost (dvojčka s skupnim plodnikom): V 32. tednu.
Načeloma pa pri nosečnicah, ki imajo zaplete v nosečnosti, običajno ne čakajo preko termina.
Načini sprožitve poroda: Od naravnih metod do medicinskih posegov
Način sprožitve poroda je odvisen od številnih dejavnikov, vključno z zrelostjo materničnega vratu, prejšnjimi porodi, pridruženimi boleznimi in splošnim stanjem matere in otroka.
Medicinski načini sprožitve poroda:
V primeru nezrelega in zaprtega materničnega vratu je prvi korak doseči njegovo zorenje (zmehčanje, skrajšanje in začetek odpiranja). Če je maternični vrat že zrel, pa je cilj ustvariti popadke.
- Luščenje plodovih ovojev: Ta postopek, ki ga opravi ginekolog med vaginalnim pregledom, dokazano poveča verjetnost spontanega začetka poroda zaradi lokalnega nastajanja prostaglandinov. Ginekolog s prstom v cervikalnem kanalu odlušči plodove ovoje od stene maternice centimeter ali dva od notranjega materničnega ustja, pri čemer je pogoj, da je ustje odprto vsaj centimeter ali dva. Postopek je lahko nekoliko neprijeten in boleč, po posegu pa se pojavi rjav izcedek ali blaga krvavitev, kar ni nevarno. Ta metoda se praviloma izvaja po 39. tednu nosečnosti.
Umetno predrtje plodovih ovojev (amniotomija): Če je maternično ustje ustrezno zrelo (zmehčano in odprto), lahko porod sprožijo z umetnim predrtjem plodovih ovojev. S plastično ukrivljeno palčko predrejo plodove ovoje, kar lahko samo po sebi sproži nastanek popadkov, saj glavica pritisne na ustje. Če se popadki ne pojavijo v eni uri, jih spodbudijo z infuzijo oksitocina.
Indukcija s Foley katetrom: Gumijasto cevko z napihljivim balončkom vstavijo preko materničnega vratu nad notranje maternično ustje. Balonček nato napolnijo s fiziološko raztopino. Mehanski pritisk katetra povzroči sproščanje prostaglandinov, ki privedejo do podobnega učinka kot prostaglandin. Prednost te metode je enostavnost uporabe in malo stranskih učinkov, slabost pa je, da mora biti maternično ustje vsaj malo odprto in lahko zahteva večjo porabo oksitocina med porodom. Uporabljajo ga lahko tudi pri porodnicah, ki so že imele carski rez ali so preobčutljive za prostaglandine.
Laminarije: Približno štiri centimetre dolge in tanke palčke vstavijo v cervikalni kanal. Nase vežejo vodo iz materničnega vratu ter širijo in mehčajo maternični vrat. Metoda je enostavna, neboleča, varna in uspešna.
Farmakološka metoda: Sprožitev poroda z zdravili, najpogosteje z zdravilom dinoproston (prostin), ki posnema normalno fiziološko zorenje materničnega vratu in poveča občutljivost maternice na oksitocin. Kemično povzroči mehčanje, krajšanje in odpiranje materničnega vratu. Dajejo ga v obliki tablet za v nožnico, redkeje v obliki infuzije v žilo. Po vstavitvi redno spremljajo plodovo stanje z merjenjem plodovih srčnih utripov. Tableto v nožnico lahko ponovijo po šestih urah (dve vaginaleti na dan). Če se porod ne začne, postopek ponovijo naslednji dan.
Infuzija oksitocina: Če plodovnica še ni odtekla, je prvi ukrep umetno predrtje plodovih ovojev. Če tudi predrtje ne pospeši popadkov, uporabijo infuzijo zdravila - oksitocina. Mnoge porodnice popadkom, pospeševanim z oksitocinom, pravijo "umetni" popadki, čeprav gre še vedno za naravne popadke. Popadki so bolj redni, lahko so nekoliko daljši in močnejši, zato so lahko tudi nekoliko bolj boleči. Zato oksitocin pogosto kombinirajo z uvedbo porodne analgezije (epiduralna analgezija, analgezija z intravenskim Remifentanilom, dušikov oksidul in podobno).
Naravni načini sprožanja poroda: Da ali ne?
Številne ženske so slišale za "naravne" metode za hitrejšo sprožitev poroda, kot so topla kopel, akupunktura, masaža, spolni odnos, hoja po stopnicah, daljši sprehod, uživanje ricinusovega olja, bazilike, jajčevca, origana ali pitje čaja malinovih listov. Vendar pa slovenski porodničarji in ginekologi teh metod običajno ne svetujejo, saj ni dokazov o njihovi učinkovitosti, nekatere pa so lahko celo škodljive.
Dr. Jakob Koren, predstojnik Ginekološko-porodniškega oddelka v Celju, poudarja, da nobena od naštetih "naravnih" metod ni dokazano učinkovita in da ne pozna dokazov, ki bi jih podpirali. Nekatere metode so lahko zdravju škodljive, druge pa so preprosto vraže ali delujejo na principu placeba.
Dr. Gorazd Kavšek, predstojnik Kliničnega oddelka za perinatologijo na Ginekološki kliniki ljubljanskega kliničnega centra, dodaja, da ne obstajajo dokazano učinkovite metode za sprožitev poroda doma. Čeprav kroži veliko opisov "naravnih" načinov, je njihova učinkovitost vprašljiva, nekateri pripravki pa so lahko tudi škodljivi, zato uporabo le-teh odsvetujejo.
Tudi za spolne odnose ni prepričljivih znanstvenih dokazov o učinkovitosti za sprožitev poroda, čeprav obstajajo teoretični razmisleki. Ker pa ne škodijo (če ni razpok plodovih ovojev, krvavitve ali drugih kontraindikacij), jih strokovnjaki nosečnicam pogosto svetujejo.
Je sprožen porod daljši?
Dozorevanje materničnega ustja, torej čas do začetka rednih in bolečih popadkov, se ne šteje za pravi porod. Porod se začne, ko so redni popadki na dve do tri minute in trajajo vsaj 45 do 50 sekund.
Nemogoče je napovedati začetek in čas trajanja poroda; odvisno je od tega, ali je ženska že kdaj rodila in ali je maternično ustje zrelo. Porodi, ki jih sprožijo umetno zaradi različnih bolezni ali nepravilnosti v nosečnosti, praviloma trajajo dlje časa, ker večinoma maternični vrat še ni dovolj zrel. Zelo hitro pa potekajo sproženi porodi pri zrelem materničnem vratu, na primer pri tretjerodki po terminu, kjer opravijo umetno predrtje plodovih ovojev in takoj dodajo zdravilo za popadke.
Porod, ki ga sprožijo s predrtjem ovojev, traja približno toliko časa kot spontano začeti porod. Če morajo uporabiti sredstva za dozorevanje materničnega ustja, lahko postopek traja dlje - od šest do 48 ur, običajno od 12 do 24 ur. V tem času je porodnica na oddelku in se lahko prosto sprehaja ali kako drugače zaposli svoje misli in telo. Popadki so največkrat blagi ali jih nekaj časa celo ni. Vendar pa je sprožen porod pogosto daljši, oziroma čas do začetka poroda je lahko predvsem v očeh nosečnice (pre)dolg. Zato jih pogosto spodbujajo k potrpežljivosti. Šele ko se popadki okrepijo, se maternično ustje praviloma začne odpirati in porodnico premestijo v porodno sobo. Od takrat se šteje, da se porod dejansko začne.
Je bolečina pri sproženem porodu hujša?
Porod v vsakem primeru boli, bolečino pa vsaka ženska dojema subjektivno. V vsakem primeru je porod stresen dogodek, ki ga spremljajo intenzivni čustveni pretresi, kar lahko vpliva tudi na dojemanje bolečine. Dejstvo je, da so nosečnice bolj zaskrbljene zaradi sprožitve poroda, zato lahko občutijo hujšo bolečino. Na srečo pa imajo kljub sprožitvi poroda na voljo protibolečinska sredstva.
Pri uporabi protibolečinskih sredstev ni omejitev zaradi umetno sproženega poroda. Med porodom lahko uporabljajo vsa zdravila in tudi druge metode lajšanja bolečin. Z vsako nosečnico se pogovorijo, katera bi bila zanjo najboljša, pri čemer upoštevajo njeno splošno zdravstveno stanje in posebnosti. Pri sproženih porodih, kjer je treba uporabiti sredstva za dozorevanje materničnega ustja, pa najraje priporočajo epiduralno analgezijo, še posebej, če pričakujejo nekoliko daljši porod.
Je večja možnost zapletov pri sproženem porodu?
Porode vedno sprožajo zgolj v varnem okolju porodnišnice, kjer je vedno možen nadzor in pravočasno ukrepanje. Za umetno sproženje poroda se odločijo z razlogom, ker pričakujejo, da bo podaljševanje nosečnosti samo po sebi prineslo več zapletov. Med pospeševanjem poroda stalno nadzirajo stanje porodnice in ploda.
Najpogostejši zapleti so neuspela sprožitev poroda, dolgotrajen porod, dokončanje poroda z urgentnim carskim rezom. Lahko se odlušči posteljica, raztrga maternica, pride do močne krvavitve po porodu. Pri uporabi zdravil za dozorevanje materničnega ustja lahko v redkih primerih pride do premočne stimulacije maternice (zelo pogosti popadki), ki lahko povzroči akutno upočasnitev plodovih srčnih utripov in še redkeje zelo hiter utrip. Če se stanje ne umiri, je potreben nujen carski rez.
Če porod sprožijo pred 37. tednom nosečnosti, ima lahko otrok težave zaradi nedonošenosti, prehodne dihalne stiske in prehodne adaptacijske motnje. Težave so odvisne od višine nosečnosti in zdravstvenega stanja ploda, zato prezgodnji porod sprožijo po skrbni oceni, da je res nujno.
Porod v slovenskih porodnišnicah
V Sloveniji se za sprožitev poroda odločajo, če ocenijo, da nadaljevanje nosečnosti predstavlja večje tveganje za plod in/ali za nosečnico. S sprožitvijo poroda prehitijo naravni začetek poroda in s pomočjo postopkov in zdravil povzročijo začetek popadkov in odpiranje materničnega ustja.
- Celjska porodnišnica: Največkrat umetno sprožijo porod s hormonskim pripravkom, ki ga pacientke vstavijo v nožnico.
- Kranjska porodnišnica: Pri zdravi nosečnici se za sprožitev poroda odločijo od 10 do 14 dni po predvidenem datumu poroda, če je stanje nosečnice in otroka dobro. Porod sprožijo pri približno 15 odstotkih, najpogosteje s prostaglandinsko svečko pri nosečnosti čez rok.
- Ljubljanska porodnišnica: Relativno pogosto sprožijo porod (v približno 20 odstotkih). Večinoma svetujejo sprožitev poroda od osem do 10 dni po predvidenem datumu poroda, vsekakor pa po dopolnjenem 42. tednu.
- Slovenjgraška porodnišnica: Pri zdravi nosečnici sprožijo porod v 10 dneh po roku, če otrok ne nosečnica nista ogrožena. Porod največkrat sprožijo s prostaglandinom v različnih oblikah.
V Sloveniji se v zadnjem času vedno več žensk odloča proti sprožitvi poroda. Menijo, da je razlog v tem, da ženske v porodne sobe vstopajo vedno bolj informirane, se pozanimajo o prednostih in slabostih postopkov ter imajo ob sebi strokovnjaka, ki jim svetuje glede njihovih porodnih želja. Pomembno je sodelovanje z zdravnikom ali babico, da ženski lahko poda ustrezne napotke in jo vključi v soodločanje o svojem telesu. To je na žensko osredotočena obporodna obravnava, kjer ženska ni le pacientka, ampak aktivna udeleženka pri odločanju o svojem porodu.
V ZDA pa opažajo porast sproženih porodov, kar je povezano z neinformiranostjo žensk glede tveganj in prednosti, izključevanjem žensk iz procesa odločanja, finančnimi vidiki zdravstvene obravnave ter večjo uporabo nepotrebnih pregledov pred porodom.
Zaupajte strokovnjakom
Ne skrbite, slovenski porodničarji in babice imajo veliko znanja in izkušenj pri sprožanju poroda. Zaupajte jim, saj bodo poskrbeli za vas in vašega otroka. Med sproženim porodom ste pod stalnim nadzorom in pomagali vam bodo, če bo šlo kaj narobe. Čeprav se nekatera mnenja na forumih nagibajo k temu, da so umetni popadki bolj boleči, je pomembno vedeti, da je vsak porod edinstven. S pravilnim pristopom in podporo lahko sprožen porod poteka varno in uspešno.
