Driska pri dojenčkih, zlasti pri tistih, starih komaj tri mesece, je lahko skrb vzbujajoč pojav za starše. Čeprav driska sama po sebi ni bolezen, temveč simptom, ki kaže na osnovno zdravstveno stanje, kot je okužba ali prebavna motnja, njena nenadna pojava pri tako majhnih otrocih zahteva posebno pozornost. Strokovni izraz diareja izvira iz grške besede, ki označuje "teči skozi", kar natančno opisuje nenadno odvajanje tekočega blata v povečani količini in pogostosti. Pri dojenčkih, še posebej v prvih mesecih življenja, je sprememba konsistence blata pogosto bolj izrazita kot samo povečanje števila odvajanj.
Kaj je driska in kako jo prepoznamo pri dojenčku?
Driska je definirana kot nenadno odvajanje tekočega blata v večji količini (več kot 10 ml/kg telesne teže na dan), ki se lahko pojavi zelo pogosto, od 4-krat do celo 20-krat na dan. Povečan delež vode v blatu je posledica motenega prenosa vode in elektrolitov v tankem in debelem črevesu, kar vpliva na proces vsrkavanja in izločanja elektrolitov. Pri mlajših otrocih je težko postaviti jasno mejo med običajnim in nenormalnim odvajanjem, saj se pogostost blata med posamezniki znatno razlikuje. Večina pojavov driske pri otrocih je akutne narave in običajno traja manj kot 7 dni, najdlje 14 dni. Dalj časa trajajočo drisko, ki preseže to obdobje, imenujemo obstojna ali kronična driska, pri čemer so neinfekcijski vzroki pogostejši.
Najpogostejši vzroki driske pri dojenčkih
Akutna driska pri otrocih je najpogosteje posledica okužbe, med katerimi prevladujejo virusne okužbe. Najpogostejši virusni povzročitelj je okužba z rotavirusi, ki povzročijo 25-40 % vseh primerov driske. Manj pogosto so vzrok drugi virusi, kot so calicivirusi, astrovirusi in adenovirsusi. Pogostost okužb z rotavirusi je največja med januarjem in marcem. Praktično vsak otrok, tudi v razvitih državah, se do 3. ali 5. leta starosti vsaj enkrat okuži z njim. Okužbo z virusom poleg vodene driske lahko spremljajo bruhanje, simptomi dihal in povišana telesna temperatura.
Bakterijsko povzročena driska je v Sloveniji in Evropi precej redkejša. Najpogostejša bakterijska povzročitelja sta Campylobacter in Salmonella. Bakterijska driska običajno nastane zaradi okužbe s hrano ali pijačo. Perutnina je pogost izvor okužbe s Campylobacter, medtem ko so glavni rezervoar okužbe s Salmonella živali. Ta bakterija se lahko nahaja v morskih sadežih, školjkah, perutnini, jajcih, majonezi, kremah in pitah. Bakterijska driska se običajno pojavi akutno, z izrazitimi znaki, kot so slabost, bruhanje in driska, ki je lahko vodena ali vsebuje kri ali sluz. Pogosto se pojavi vročina, tudi nad 40 °C, bolečine v trebuhu in prizadetost osrednjega živčevja pa prav tako pogosteje kažejo na bakterijsko okužbo.
Paraziti v Evropi niso pogosti povzročitelji akutne driske pri sicer zdravih otrocih, vendar se lahko pojavijo Cryptosporidium in Giardia v 1-3 % primerov.
Drugi vzroki driske, ki niso posledica okužbe
Vzroki driske, ki niso posledica okužbe, so zelo raznoliki. Otrok ima lahko alergijo ali preobčutljivost na določena živila, najpogosteje na kravje mleko, jajca in oreške. Lahko gre tudi za moteno vsrkavanje hrane, znano kot malabsorbcijski sindrom, ki ga najpogosteje povzročajo bolezni, kot sta neprenašanje močnate hrane (celiakija) ali neprenašanje mlečnega sladkorja (intoleranca na laktozo). Driska zaradi neinfekcijskih vzrokov je običajno kronična, torej traja več kot dva tedna. Driska je lahko tudi stranski učinek nekaterih zdravil, kot so antibiotiki.
Zunanji dejavniki in driska pri dojenčkih
Zunanji dejavniki lahko prav tako vplivajo na pojav driske. V enem od primerov je mati opisala, da je njen 6-mesečni dojenček začel odvajati blato pogosteje po vsakem obroku, prej pa je kakal enkrat ali dvakrat na dan. Blato je bilo zelenkasto in sluzasto, ritka pa se mu je zelo vnela. Zdravnica je domnevala virusno okužbo. Pred pojavom težav so začeli z mešano prehrano (jabolčni, korenčkov sok, riž, jabolka, korenček), približno dva tedna pred pojavom težav, in obiskali bazen za dojenčke pet dni pred tem. Dojenčkovo obnašanje se ni spremenilo, ni kazal znakov bolezni. Pogosto odvajanje sluzastega blata je lahko znak driske ali dispepsije, ki jo lahko sprožijo različni dejavniki, kot so prevroča ali prehladna hrana ter prehitro uvajanje nove hrane.
Drug primer navaja 12-tedenskega dojenčka, ki je do osmega ali devetega tedna odvajal skoraj po vsakem obroku, nato pa enkrat ali dvakrat na dan. V zadnjem tednu je začel kakati pogosteje, v zadnji plenici pa je bila tudi sluz. Blato je bilo rumeno, tekoče, z grudicami mleka. Dojenček je bil polno dojen, mati pa je uživala mlečne izdelke. Opazili so tudi rahle rdeče pikice po trebuhu, domnevno zaradi novega mehčalca. V takih primerih, ko se blato spremeni, se pojavi sluz ali kri, ali pa se driska pojavi nenadoma, je treba biti pozoren na morebitne znake dehidracije.
Kdaj je nujen obisk zdravnika?
Če otrok zboli za drisko, ga je priporočljivo čim prej peljati k zdravniku, saj lahko pri dojenčku izsušitev nastopi že v nekaj urah, še posebej če je driska huda. Nenadna driska je lahko nevarno stanje, ki zaradi izsušitve otroka celo življenjsko ogroža.
Znaki dehidracije, na katere moramo biti pozorni, vključujejo:
- Močno žejo
- Slabost
- Zmanjšano izločanje seča (redke ali suhe pleničke)
- Bledosivo barvo kože
- Suho ustno sluznico
- Zaspanost ali apatičnost
- Hitrejše bitje srca
- Zmanjšano napetost kože (koža se po ščipcu počasi vrača v prvotno stanje)
- Pri večjih otrocih se lahko pojavi vrtoglavica ob vstajanju ali udrte oči.
Pomembno je vedeti, da je otrok hitreje prizadet, če je bil že prej bolj suh ali celo pod normalno telesno težo v primerjavi z vrstniki. Pri dojenčkih, mlajših od treh mesecev, je ob pojavu driske nujen posvet z zdravnikom, prav tako pa tudi pri mlajših otrocih, če driska traja več kot 1 do 2 dni. Posebno pozornost je treba nameniti dojenčkom in majhnim otrokom, kadar drisko spremljata bruhanje in povišana telesna temperatura, otrok odklanja pijačo in hrano ali so že prisotni znaki izsušenosti. V takih primerih se ne odločamo za samozdravljenje.
Zdravljenje in obvladovanje driske pri dojenčkih
Sodobno zdravljenje driske temelji na dveh ključnih načelih: takojšnje nadomeščanje tekočin in elektrolitov ter ustrezno vzdrževanje primerne hidracije in elektrolitskega ravnovesja pri otroku, ter primerna prehrana za preprečevanje podaljšanega obdobja driske in stradanja.
Moč raztopin za oralno rehidracijo: vaš najboljši vodnik po hidraciji
Rehidracija - ključ do okrevanja
Danes svetujemo takojšnje nadomeščanje tekočine in elektrolitov z ustrezno otroško raztopino za peroralno rehidracijo (ORS), ki vsebuje glukozo (grozdni sladkor) in raztopino elektrolitov (natrija, kalija, klora, bikarbonata ter citrata). Priporočila Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko (ESPGHAN) določajo, da naj otroška raztopina vsebuje 60 mmol/L natrija. Zdravnik svetuje ustrezno količino tekočine za takojšnje nadomeščanje in kasnejše vzdrževanje hidracije. Voda sama po sebi nima dovolj natrija, kalija in drugih hranilnih snovi za varno rehidracijo zelo majhnih otrok.
Če otrok ničesar ne zadrži v sebi, se svetuje dajanje tekočine po malem, po žličkah. Če otrok vse izbruha, se zdravnik glede na stopnjo izsušitve odloči za sprejem v bolnišnico, kjer otrok dobi tekočino v žilo.
Prehrana med drisko
Priporočila o prehrani med nenadno drisko poudarjajo pomen nadaljevanja dojenja in zgodnje uvajanje normalne prehrane pri otroku. Mati naj med nenadno drisko pri otroku nadaljuje z dojenjem in dojenčku prepusti, da pije tako pogosto in tako dolgo, kakor sam želi. Materino mleko namreč vsebuje veliko imunskih in neimunskih sestavin ter dejavnikov rasti, ki ugodno vplivajo na hitro okrevanje in ozdravitev črevesa ter s tem povezano prehranjenost otroka. Pri malčku in večjem otroku pa priporočamo hitro uvajanje prehrane brez dietnih omejitev.
Živila, ki se jim je med epizodami driske bolje izogibati, ker lahko poslabšajo simptome, vključujejo:
- Mleko in mlečni izdelki: Zaradi vsebnosti laktoze, ki jo nekateri otroci težko prebavljajo.
- Sladka hrana in pijača: Gazirane pijače, bonboni, sladice lahko potegnejo vodo v črevesje.
- Začinjena in mastna hrana: Lahko dražijo prebavni sistem.
- Vlakninasta živila: Kot so surovo sadje in zelenjava ter stročnice, ki so lahko težje prebavljiva.
- Pijače s kofeinom: Lahko spodbujajo prebavni sistem.
Namesto tega se priporočajo lahko prebavljiva živila, kot so banane, riž, jabolčni pire, toast, bistre juhe, razredčeni sadni sokovi brez dodanega sladkorja, nekateri zeliščni čaji in kokosova voda.
Zdravila in probiotiki
Driske v večini primerov ni potrebno zdraviti z zdravili, zlasti ne z antibiotiki, saj driska večinoma mine sama od sebe. Obstajajo izjeme, kot so nenadne driske, ki so posledica okužbe z določenimi bakterijami (npr. Shigella, Vibrio cholerae) ali s praživalmi (npr. Giardia lamblia), kjer zdravljenje predpiše zdravnik na osnovi izvidov.
Probiotične kapljice ali pripravki vsebujejo žive mikroorganizme, predvsem mlečnokislinske bakterije (laktobacili in bifidobakterije), ki se že dolgo uporabljajo za zdravljenje drisk. Raziskave so dokazale njihov vpliv na uravnavanje kislosti v črevesu, na imunski sistem črevesne sluznice, na obnavljanje črevesne flore in preprečevanje razvoja patogenih bakterij. Učinkovitost probiotikov je dokazana pri preprečevanju in zdravljenju nenadne driske otrok, še posebej pri virusnih driskah, kjer lahko skrajšajo trajanje driske. Vendar je pomembno, da se pred uporabo probiotikov posvetujete z zdravnikom.
Nekateri zeliščni čaji, kot sta kamilični in komarčkov čaj, lahko pomagajo pomiriti prebavni sistem.
Higiena kot ključni preventivni ukrep
Drisko, ki jo povzroča okužba, imenujemo "bolezen umazanih rok". Zato je ključnega pomena poostren higienski režim. To vključuje dosledno umivanje rok staršev in vseh oseb, ki so v stiku z otrokom, ter seveda tudi umivanje rokic dojenčkov in otrok. Možno je tudi razkuževanje rok in predmetov, ki pridejo v stik z otrokom, predvsem če je v otrokovi bližini bolnik z drisko. Treba je paziti na ustrezno pripravo in shranjevanje hrane ter izogibanje stiku z bolnikom ali bolno živaljo.
Cepljenje proti rotavirusu
Danes je na voljo cepljenje proti rotavirusu, ki je eden najpogostejših povzročiteljev driske pri dojenčkih. Cepljenje je priporočljivo za preprečevanje resnejših okužb.
Zaključek
Driska pri 3-mesečnem dojenčku zahteva previdnost in pozorno spremljanje. Ključnega pomena je zagotavljanje zadostne hidracije z ustreznimi rehidracijskimi raztopinami, pravilna prehrana ter upoštevanje higienskih ukrepov za preprečevanje okužb. V primeru dvoma ali pojava alarmantnih znakov, kot so znaki dehidracije, je nujen takojšen posvet z zdravnikom.