Dojenčkova koža je izjemno občutljiva in hitro reagira na različne vplive, zato se izpuščaji pojavljajo pogosto. Medtem ko so nekateri izpuščaji nenevarni in sami od sebe izginejo v nekaj dneh, drugi lahko nakazujejo skrite zdravstvene težave, ki zahtevajo našo pozornost. Razumevanje vzrokov, prepoznavanje različnih vrst izpuščajev in poznavanje ustreznih ukrepov je ključnega pomena za ohranjanje zdravja in dobrega počutja najmlajših. Ena izmed pogostih skrbi staršev so drobni mozoljčki, ki se lahko pojavijo na vratu dojenčka, včasih pa tudi drugod po telesu.
Prepoznavanje izpuščajev: Ključ do pravilnega ukrepanja
Izpuščaji pri otrocih lahko nepričakovano izbruhnejo, spremljajo pa jih različni simptomi. Nežne rdeče pike ali intenzivno srbeče izbokline kažejo na različne vzroke, od alergij do infekcij, kar zahteva pozorno spremljanje in hitro ukrepanje. Debelina otroške kože predstavlja le petino debeline kože odraslega in nima zaščitne roževinaste plasti, zato je za draženje dovzetnejša. Na koži dojenčkov se pogosto pojavljajo spremembe, ki so pogosto nenevarne in same od sebe izginejo že po nekaj dnevih. Vendar pa je budno spremljanje ključnega pomena, da bomo pravočasno opazili vsak znak bolezni in tako ustrezno ukrepali.
Čeprav mnogi izpuščaji pri otrocih niso nevarni, je pomembno, da poiščete zdravniško pomoč, kadar izpuščaj traja več kot nekaj dni ali se neprestano vrača. Posebej bodite pozorni, če izpuščaj spremljajo resni simptomi, kot so vročina, oteženo dihanje, oteklina, bolečina, občutljivost na svetlobo, bruhanje, omotica ali intenzivno srbenje. Prav tako pa je nujen obisk zdravnika pri znakih sekundarne okužbe, kot so gnojni predeli ali močno pordela, vroča in boleča območja okoli izpuščajev. Ti opozorilni znaki zahtevajo hitro reakcijo, saj lahko v nekaterih primerih preprečijo resnejše zdravstvene zaplete.
Pogosti tipi izpuščajev pri dojenčkih
Izpuščaji se običajno delijo na nalezljive in nenalezljive. Nalezljivi izpuščaji, kot so ošpice, rdečke, norice, škrlatinka ter peta in šesta bolezen, se prenašajo z osebe na osebo in jih pogosto spremljajo simptomi, kot so vročina, slabost in splošno slabo počutje. Nenalezljivi izpuščaji, kot so atopijski dermatitis, kontaktni dermatitis in seboroični dermatitis, pa so pogosto posledica genetskih dejavnikov, okoljskih vplivov ali alergij.
Ekcem (Atopijski, Kontaktni in Seboroični dermatitis)
Ekcem je ena najpogostejših kožnih težav pri otrocih, ki se običajno pojavi kot suha, srbeča in rdeča koža. Najpogosteje je prisoten na pregibih komolcev, kolen in v vratnem predelu. Koža postane razdražena, vnetje pa lahko povzročijo groba tekstura ter občasno luščenje.
- Atopijski dermatitis: Gre za kronično, ponavljajoče se vnetje zgornje plasti kože, ki ga spremlja srbenje. V zadnjih desetletjih je vedno pogostejši, v zahodnem svetu prizadene približno 15 % otrok. Bolezen običajno izbruhne do 5. leta starosti, v odrasli dobi se pogosto pojavlja v blažjih oblikah ali celo povsem izzveni. Pri atopijskem dermatitisu je motena zaščitna maščobna pregrada v koži, zato je ta še bolj dojemljiva za vdor dražečih snovi iz okolja in za okužbe. Bolezen se navadno začne okoli tretjega meseca starosti s prizadetostjo kože po licih. Pri bolj izraženi klinični sliki se pojavijo vsi znaki akutnega vnetja z neostro omejeno rdečino, mehurčki, erozijami, rosenjem, krastami in luščenjem. Spremembe so vidne tudi na čelu, lasišču, zgornjem delu trupa in okončinah. Koža pod plenicami in v gubah je zdrava. Pri dojenčkih z blago izraženo klinično sliko so značilne pordele, suhe in luščeče se lehe po licih, koža okoli ust ni prizadeta. Po prvem letu starosti spremembe po licih izginejo, v obdobju do četrtega leta prevladujejo manjša žarišča po tistih delih okončin, ki so dlje od trupa (predvsem po gležnjih in zapestjih). Prizadeti so tudi drugi deli zgornjih in spodnjih okončin. Vnetje postane bolj subakutno (med akutnim in kroničnim); prevladujejo srbeče, zlivajoče se bunčice, kot posledica dolgotrajnega praskanja se pojavlja tudi lihenifikacija (na gosto posejane ploščate papule). Redkeje je možna tudi inverzna oblika bolezni z ekcematoidnimi spremembami po komolcih in kolenih, ki pomeni pri večini bolnikov neugodnejši potek bolezni. Če ima eden od staršev alergijo, je verjetnost, da jo bo razvil tudi otrok, 33 odstotna. Če imata alergijo oba starša, pa 70 odstotna. Pri šolskih otrocih, mladostnikih in odraslih bolnikih se srbeče ekcematoidne spremembe pojavljajo v komolčnih in kolenskih jamah, žarišča so tudi po zadnjih delih rok, nog in prstov. V adolescenci ter pri odraslih bolnikih se pojavijo še srbeča žarišča po vratu, vekah in obrazu. Pogosto je vneta koža pod mečicami uhljev.
- Kontaktni dermatitis: Nastane zaradi neposrednega stika kože z dražilnimi snovmi ali alergeni. To lahko vključuje detergente, mila, kozmetiko, rastline (npr. strupeni bršljan) in kovine. Povzroča rdečico, srbečico in včasih mehurčke. Kontaktno alergijsko vnetje se lahko pojavi pri mladostniku, redkeje otroku. Zanj so značilne neostro omejene ekcematoidne spremembe s srbečimi, pordelimi papulovezikulami (ekcematoidne plošče) na mestu stika z ekcematogeno snovjo. Ob prvem stiku kože s tako snovjo večinoma bolnikov nima težav, saj faza nastajanja preobčutljivosti poteka brez kliničnih sprememb. Ob ponovnem stiku se pri preobčutljivi osebi pojavi akutno vnetje z zamikom, ki je značilen za alergijski kontaktni dermatitis (pozna preobčutljivost). Najpogostejše ekcematogene snovi so nikelj, krom, neomicin, dišave v negovalnih preparatih in druge snovi, s katerimi pride koža v stik. Pri alergološkem testiranju kožnih bolezni velja pravilo: hiti počasi! Alergološko obravnavo opravljamo, ko je koža zdrava, saj drugače kožnega testiranja ne moremo pravilno vrednotiti. Pri tovrstnem testiranju je pravilno vrednotenje in odčitavanje testov zahtevno, saj so za pravilno prepoznavanje pozitivnih testov potrebne večletne dermatološke izkušnje. Redko jih opravljamo pri zelo majhnih otrocih, saj pogosto iz opisa težav lahko sklepamo na povzročitelja.
- Seboroični dermatitis: Pojavlja se v obliki mastnih, rumenkastih lusk, predvsem na lasišču in v pregibih. Pri dojenčkih se pogosto pojavi kot temenca.
Urtikarija (Koprivnica)
Urtikarija se pojavi kot serija rožnatih ali rdečih izboklin, ki močno srbijo in se pogosto pojavljajo in izginjajo v nekaj urah. Pogosto je posledica alergijske reakcije in je lahko spremljana z otekanjem. Izpuščaj je običajno reliefen in se lahko širi s stikom.
Alergijski izpuščaji
Alergijski izpuščaji so reakcija na alergene, kot so hrana, prah, cvetni prah ali dlaka hišnih ljubljenčkov. Lahko se odražajo kot razpršene rdeče pike, ki srbijo, ali kot obsežnejši izpuščaji. Dodatni simptomi lahko vključujejo kihanje, kašljanje ali težave z dihanjem, če je alergija povezana tudi z respiratornimi simptomi. Pri dojenčkih so najpogostejši vzroki izpuščajev alergija na mleko, jajca, pšenico, sojo in arašide.
Virusni izpuščaji
Virusni izpuščaji, kot so ošpice, rdečke, norice, škrlatinka ter peta in šesta bolezen, se pojavljajo kot rdečkaste lise ali srbeči vodeni mehurčki, pogosto z vročino, slabostjo in splošno utrujenostjo. Izpuščaji zaradi virusnih okužb so običajno zelo nalezljivi in se širijo s stikom ali kapljicami v zraku.
Šest pogostih bolezni z izpuščaji pri dojenčkih
Nalezljive bolezni z izpuščaji so pri dojenčkih pogoste in zahtevajo ustrezno prepoznavanje ter oskrbo. Kljub temu, da mnogi izpuščaji niso nevarni, je pomembno vedeti, kdaj je potreben obisk zdravnika.
- Norice: Kažejo se kot drobni rdeči izpuščaji s prozornimi mehurčki, ki srbijo. Srbenje lahko zmanjšamo z ustreznimi sredstvi, otroku pa je treba preprečiti praskanje. Osebe, ki zbolijo za noricami, morajo ostati doma, dokler niso vsi mehurčki prekriti s krastami.
- Ošpice: Simptomi vključujejo povišano telesno temperaturo, vnete oči, izcedek iz nosu, kašelj in občutljivost na svetlobo. Pojavi se droben izpuščaj, ki se širi po telesu. Dojenčka z ošpicami mora pregledati zdravnik.
- Rdečke: Zanje so značilni nekoliko povišana telesna temperatura, prehladni znaki in izpuščaj, ki se pojavi za ušesi in razširi po telesu. Lahko so povečane bezgavke.
- Peta bolezen: Značilni so rahlo povišana telesna temperatura, blagi prehladni znaki, glavobol in bolečine v sklepih. Pojavi se izrazito rdečica na licu in mrežast izpuščaj na telesu.
- Šesta bolezen: Tri dni visoka telesna temperatura, ki nato pade in se ji pridružijo rožnati izpuščaji na trupu, ki na pritisk pobledijo.
- Škrlatinka: Drugi dan povišane telesne temperature se pojavi rdeč, pikčast, hrapav izpuščaj, ki daje videz gosje kože. Otrok ima lahko težave pri požiranju in spremembe v ustni votlini. Zdravnik predpiše antibiotik.
Vzroki izpuščajev: Od okolja do notranjih dejavnikov
Izpuščaji pri otrocih se lahko pojavijo zaradi različnih vzrokov, vključno z alergijami na hrano, prahom ali dlako hišnih ljubljenčkov, ki pogosto povzročajo srbeče in rdeče izpuščaje, ter infekcijami, kot so norice ali ošpice, ki lahko vodijo do mehurčkov in ran. Prav tako lahko okoljski dejavniki, kot so dražilne kemikalije v detergentih, milih, ekstremne temperature in visoka vlaga, izzovejo reakcije na občutljivi otroški koži.
Stres lahko poslabša atopijski dermatitis in sproži izpuščaje, saj vpliva na vnetne procese v koži in s tem oslabi kožno bariero. Tudi genetski dejavniki igrajo pomembno vlogo, saj je atopijski dermatitis pogostejši v družinah z drugimi atopijskimi boleznimi, kot sta astma ali alergijski nahod.
Če se dojenček zelo slini ali ima pogosto mokro majčko pod vratom, bi lahko šlo za izpuščaj in kožne spremembe zaradi draženja, vlažnosti. V takšnih primerih pomaga umivanje (ostanki sline, mleka, celice kože) in dobro sušenje. Namažite z Bepanthenom, kasneje, ko bo koža že suha, pa z Riboderminom. Če so takšne kožne spremembe samo na vratu in nikjer drugje, je manj verjeten alergijski vzrok. Če po enem tednu nege ne bo bolje, lahko poskusite z Elocomom 2x dnevno za 2-3 dni, vendar bi v tem primeru svetovali uradno medicinsko testiranje za alergije.
Pomembno je, da tako protivnetno sredstvo namažete na prizeto kožo že ob prvih znakih vnetja in tako morda preprečite hujše poslabšanje. Ko se vnetje pomiri, bodo na kožo dobro vplivale oljne kopeli. Trajajo naj 10 do 20 minut, da se voda ujame v povrhnji sloj kože. Pri negi svetujemo uporabo nevtralnih mil, brez dišav in konzervansov. Zaradi ogrevanja je v zimskih mesecih zrak bolj suh in pri otrocih se lahko pojavijo področja pordele, luščeče se in srbeče kože zgolj zaradi pomanjkanja vlage v okolju in izsušitve nežne kože (zimski dermatitis).
Akne pri dojenčkih - neonatalne akne
Akne pri dojenčkih (tudi novorojenčkove akne) so pogost in neškodljiv pojav, ki se običajno pojavi nekaj tednov po rojstvu. Videti so kot drobni rdeči ali beli mozoljčki, najpogosteje na licih, čelu ali bradi. Čeprav se morda zdijo skrb vzbujajoče, gre za povsem normalen pojav, ki v večini primerov izzveni brez zdravljenja. Približno 20 % novorojenčkov se sooča z aknami. Rečemo jim tudi neonatalne akne in ne predstavljajo nobene grožnje za zdravje vašega dojenčka. Ponavadi se pojavijo v 2. tednu starosti, lahko pa nastanejo še kadarkoli do 6. Najpogosteje se pojavijo na licih ali na nosku. V primeru pojava aken pri dojenčku tako ni treba zganjati nobene panike.
Glavni vzrok za nastanek aken pri dojenčkih so materini hormoni, zlasti androgeni, ki jih dojenček prejme še v maternici. Ti hormoni lahko vplivajo na produkcijo sebuma v dojenčkovi koži. Sebum je mastna in rahlo voskasta snov, ki preprečuje izsušitev kože. Ko je sebuma preveč, lahko pride do zamašenja por in posledica je nastanek aken. Akne pri dojenčkih se najprej pojavijo v obliki zabarvanih pikic, ki se sčasoma razvijejo v rdeče mozoljčke. Na prvo žogo bi jih lahko zamešali z ekcemom ali atopijskim dermatitisom, ampak gre za povsem drugo stvar. Dodatni možni vzroki vključujejo hormonski vpliv med dojenjem ali hranjenjem z mlečno formulo (odvisno od občutljivosti dojenčka), zunanje dražljaje, kot so detergenti, grobi materiali ali neustrezni izdelki za nego, ter prilagajanje imunskega sistema novemu okolju.
Za razliko od ekcema (ki je suh in srbeč) ali toplotnega izpuščaja (ki se pogosto pojavi v gubah kože), se dojenčkove akne kažejo kot neboleče, nesrbeče bunkice na obrazu, običajno brez drugih simptomov. Diagnoza neonatalnih aken ne zahteva posebnih testov, saj jih zdravnik enostavno opazi in opredeli.
Akne pri dojenčkih so benigna kožna bolezen, za katero so značilne majhne rdeče ali bele izbokline na dojenčkovem obrazu, zlasti na licih, čelu in bradi. Običajno se pojavijo v prvih nekaj tednih po rojstvu in lahko trajajo več mesecev. Stanja ne povzroča slaba higiena ali alergije in ni enako kot adolescentne akne, ki so povezane s hormonskimi spremembami med puberteto. Čeprav akne pri dojenčkih niso posledica okužb, lahko nekateri okoljski dejavniki stanje poslabšajo. Na primer, izpostavljenost vročini in vlagi lahko povzroči povečano potenje in proizvodnjo olja, kar lahko poslabša videz aken pri dojenčkih. Ni trdnih dokazov, ki bi kazali na to, da imajo akne pri dojenčkih genetsko ali avtoimunsko komponento. Vendar pa nekatere študije kažejo, da so dojenčki z družinsko anamnezo aken lahko bolj nagnjeni k razvoju aken pri dojenčkih. Prehranski dejavniki niso neposredno povezani z aknami pri dojenčkih, saj dojenčki uživajo predvsem materino mleko ali adaptirano mleko. Vendar pa lahko materina prehrana med nosečnostjo vpliva na stanje dojenčkove kože.
Čeprav so akne pri dojenčkih na splošno neškodljive, se morajo starši zavedati opozorilnih znakov, ki lahko kažejo na resnejše stanje. Diagnoza aken pri dojenčkih običajno vključuje temeljit klinični pregled s strani pediatra ali dermatologa. Zdravstveni delavec bo zbral podrobno bolnikovo anamnezo, vključno z nastopom in trajanjem izpuščaja, morebitnimi povezanimi simptomi in družinsko anamnezo kožnih bolezni. V večini primerov za akne pri dojenčkih niso potrebni specifični diagnostični testi.
V večini primerov akne pri dojenčkih ne potrebujejo zdravniškega zdravljenja in bodo izginile same od sebe. Za dojenčke z občutljivo kožo ali tiste, ki imajo druge osnovne bolezni, se je pred začetkom kakršnega koli zdravljenja nujno posvetovati z zdravstvenim delavcem. V večini primerov akne pri dojenčkih izzvenijo brez zapletov. Če pa se pojavijo sekundarne okužbe, bo morda potrebno dodatno zdravljenje. Akne pri dojenčkih običajno izginejo same od sebe v nekaj mesecih. Večina dojenčkov opazi znatno izboljšanje do šestega meseca starosti.
Akne pri dojenčkih: kako izgledajo, kaj jih povzroča in kako jih zdraviti
Druge kožne spremembe
Včasih so alergične bolezni kože le na videz podobne drugim vrstam kožnih vnetij, ki jih povzročajo številni drugi dejavniki. Številne neodvisne kožne bolezni se pogosteje pojavljajo pri bolnikih z alergijami, te je treba ustrezno strokovno zdraviti. Vendar pa je ostalih kožnih bolnikov skupaj še veliko več kot alergijskih bolezni kože. Vedeti moramo, da ima pozitivne kožne teste tudi do četrtine popolnoma zdravih ljudi, ki so brez kakršnih koli težav.
- Navadno vnetje kože: Nastane po stiku kože z močno dražečo snovjo in povzroča vnetje na mestu stika. Žarišča so ostro omejena od zdrave kože in se kažejo kot rdečina, mehurčki ali celo rane, odvisno od tega, kako močna je snov, ki je vnetje povzročila. Večinoma je na žarišču le ena vrsta sprememb. Srbenje ni tako hudo, koža pogosto peče ali celo boli. Pri bolnikih s suho in občutljivo kožo lahko številne snovi povzročijo navadna vnetja (mila, detergenti ipd.). Vnetje se umiri, ko preneha vpliv škodljive snovi.
- Zimski ekcem: Prizadene otroke in odrasle s suho in občutljivo kožo predvsem v zimskih mesecih, ko je zaradi nizkih temperatur tudi vlage v okolju manj. Po izteznih delih večinoma spodnjih in tudi zgornjih okončin se pojavijo dokaj ostro omejena blago pordela in luščeča se žarišča, kjer je koža razpokana. Srbenje je blago, prisoten je bolj pekoč občutek. Povzročajo ga ostanki pralnih praškov in mehčalcev v perilu ter pretirana uporaba mil pri negi.
- Vnetje kože okoli ust: Pojavlja se v vseh starostnih obdobjih in spada med kožne bolezni, ki se jim najbolj pogosto pripiše, da so alergijskega izvora. Začne se z drobnimi nesrbečimi bunčicami okoli ust, pri dolgotrajnem poteku se enake spremembe pojavijo tudi pod spodnjimi vekami. Vzrok bolezni ni popolnoma pojasnjen, pogosteje pa prizadene bolnike z astmo, ki pri zdravljenju uporabljajo terapijo z inhalacijami, in otroke, ki si ližejo ustnice ali imajo navado grizljati različne gumijaste igrače.
- Numularni ekcem: Pojavi se po zunanjih delih zgornjih in spodnjih okončin. Ostro omejena, za kovanec velika žarišča so iz vezikul, papul in krast ter bolnika srbijo. Največkrat nastanejo po preboleli respiratorni okužbi, bolezen ni povezana z atopijo. Včasih jo težko ločimo od numularne oblike atopijskega dermatitisa, pri kateri se za kovanec velika, dokaj infiltrirana in roseča se žarišča pojavijo po trupu, iztezni strani zgornjih in spodnjih okončin ter po zgornjih delih dlani.
Zdravljenje izpuščajev: Od domačih metod do specifičnih terapij
Zdravljenje izpuščajev temelji na njihovem vzroku, pri čemer so domače metode pogosto prva obrambna linija. Hladne obloge pomagajo ublažiti oteklino, ovsene kopeli učinkovito pomirjajo srbečo kožo, medtem ko vlažilne kreme vračajo koži potrebno vlago. V primeru, da ti ne zadostuje, vam lahko zdravnik predpiše topična zdravila ali antihistaminike, ki jih je treba uporabljati skladno z medicinskimi navodili.
Pomembno je tudi aktivno preprečevanje izpuščajev, ki vključuje izogibanje alergenom, in redno umivanje ter zaščita kože pred soncem z uporabo ustreznih zaščitnih krem. V liniji izdelkov Hemptouch se najdejo posebej formulirani izdelki, kot je Terapevtsko CBD mazilo za kožo, ki nudi olajšanje pri različnih kožnih težavah. Mazilo ne le da pomirja vneto kožo, ampak tudi podpira obnovo kožnega ravnovesja, kar je ključno za dolgoročno zdravje občutljive otroške kože. CBD, znan po svojih protivnetnih in pomirjujočih lastnostih, je izjemno učinkovit pri obravnavi različnih kožnih težav, kar je idealno za občutljivo otroško kožo.
Kako negovati dojenčkovo kožo z aknami?
Kaj storiti:
- Nežno umivajte obraz z mlačno vodo, brez drgnjenja.
- Uporabljajte neodišavljene tonike in izdelke, namenjene dojenčkom.
- Pustite koži, da diha, brez pretirane uporabe krem ali olj.
- Aken se ne dotikajte in jih ne praskajte.
- Bodite potrpežljivi, akne pri dojenčkih bodo slej ko prej izzvenele brez vašega posredovanja.
Česa ne storiti:
- Ne iztiskajte mozoljčkov - to lahko povzroči vnetje ali brazgotine.
- Ne uporabljajte agresivnih losjonov, olj ali kremic, ki naj bi pomagale pri lajšanju aken.
- Ne uporabljajte kozmetike za odrasle ali najstnike - ti izdelki niso varni za dojenčkovo kožo.
- Ne drgnite kože z grobimi brisačami ali tkaninami.
- Poskusite dojenčku preprečiti dotikanje obraza.
Nega pri atopijskem dermatitisu
Pri negi dojenčkove kože z atopijskim dermatitisom je ključnega pomena vlaženje. Vlaženje kože vsaj dvakrat na dan je ključnega pomena! Priporočljivo je uporabljati izdelke brez dišav, barvil in alkohola. Mazila ali kreme, ki ustvarjajo hidro-lipidno bariero, preprečujejo izhlapevanje vode, hkrati pa omogočajo koži dihati. Takšni izdelki naj ne vsebujejo agresivnih emulgatorjev in naj bodo osnovani na sestavinah, kot so lanolin, karitejevo maslo, ali podobno, saj raznorazna olja kožno bariero samo še bolj uničujejo!
Izogibajte se dražilnim snovem: Uporabljajte nežna, brezdišavna mila in čistila! Po kopanju dojenčka nežno popivnajte z brisačo, oziroma ga NE DRGNITE, da preprečite dodatno draženje.
Hladni obkladki z DESTILIRANO VODO in kratke kopeli, oziroma tuširanje z mlačno vodo: Da ublažite srbenje, lahko uporabite hladne obkladke iz bombaža. Ampak ti naj ne bodo namočeni v navadno vodo, ampak v DESTILIRANO, ki ima nižji PH, oziroma je za kožo manj dražeča. Prav tako se priporoča, da trajanje kopanja, oziroma tuširanja ne presega 5 minut in da uporabljate MLAČNO vodo. Raje navijte radiatorje in poskrbite za vlažilec zraka, kot pa da malčku s toplo vodo izperete zaščitno olje iz kože.
Prehrana in alergije: Včasih lahko določena hrana povzroči ali poslabša simptome atopijskega dermatitisa. Ker gre tu za zelo “spolzko” področje, se glede prilagojene prehrane nujno posvetujte s pediatrom, oziroma alergologom. Včasih so alergije tako blage, da se jih sploh ne opazi, zato previdno in pozorno!
Redno spremljanje in zdravniški nasvet: Redno spremljajte stanje kože svojega otroka in se ob poslabšanjih posvetujte z zdravnikom. V nekaterih primerih je uporaba zdravil na recept, kot so kortikosteroidne kreme ali mazila, nujna.
Preprečevanje okužb: Ker lahko praskanje povzroči odrgnine in rane, je pomembno preprečiti sekundarne okužbe. Kratko striženje nohtov in uporaba mehkih rokavičk močno zmanjšata poškodbe kože zaradi praskanja.
Psihološki vidik: Atopijski dermatitis pri dojenčku lahko vpliva tudi na njegov spanec in splošno počutje. Raznorazne dermatitise in druga kožna obolenja obravnavajte z vso resnostjo! Zato naše pisanje upoštevajte kot SMERNICE in ne kot zdravstveni nasvet.
Nasveti za starše: Budnost in pravilno ukrepanje
Poskrbite, da redno preverjate kožo svojih otrok in ob vsaki nenavadni spremembi brez oklevanja kontaktirajte otrokovega pediatra. Hitro in pravilno prepoznavanje izpuščajev je ključnega pomena za ohranjanje zdravja in dobrega počutja vaših najmlajših. Dojenčkova koža je občutljiva, njihov imunski sistem pa še v razvoju, zato lahko nalezljive otroške bolezni z izpuščaji hitro povzročijo nelagodje in zaplete. Če pri svojem otroku opazite izpuščaje, je pomembno, da se posvetujete z zdravnikom, upoštevate higienske ukrepe in se izogibate tveganim stikom.
Če so akne pri dojenčkih močno vneti, se hitro širijo ali kažejo znake okužbe (npr. rumenkasta tekočina, krastice), ali če ne izginejo po več mesecih ali se razširijo na druge dele telesa, se posvetujte s pediatrom.
Za konec velja poudariti: akne pri dojenčkih niso posledica slabe higiene ali nege. Gre za naravno fazo razvoja kože v prvih mesecih življenja.
Vprašanje: Imam dojenčico, staro 1 mesec, ki so se ji pojavili mozoljčki-v najbolj hudi obliki (en na drugem) na čelu vse do očec, potem pa še na ličkih v malo manj hudi obliki in okrog ušes. Zdravnica nama je na posvetovalnici predpisala Garamycin mazilo in pa negovalno mazilo, ki so ga zmešali v lekarnni (olivno olje, aquy, eucerolum, unguentum emolliens)…Sedaj ji mažem z Garamycinom drugi dan, in se mi zdi, da se je pojavila pordela koža okrog mozoljčkov še tam, kjer je prej ni bilo…Bojim se, da gre za alergično reakcijo in si ne upam mazati naprej. Ne vem, kako deluje ta Garamycin-ali izsuši mozoljčke in kožo okrog mozoljčkov ali kako? S čim ji lahko umijem obraz?
Odgovor: Glede na starost otroka, lahko bi šlo za akne dojenčkov, lahko tudi za miliarijo ali kakšno podobno stanje. Saj se opisana stanja različno zdravijo predlagam vam, da se oglasite v ambulanti za otroško dermatologijo kjer bodo hčero pregledali. Sicer pa lahko poskusite posušiti spremembe z navadnim tekočim pudrom (vsebuje cink). Če so akne dojenčkov se najprej poskusi z lokalnim benzoil-peroksidom.
Vprašanje: Naš 3 mesečni sonček, ki v vseh pogledih lepo napreduje, je izključno dojen, ima težave s kožo. Že 2 tedna se borimo z močno pordelim predelom okrog vratu in delno na prsnem košu. Trenutno mažemo z Bepanthenom (roza tuba) 3x/dan, malo je bolje, a se pojavljajo novi izpuščajčki. Ne vem ali je to vročinski izpuščaj ali kaj drugega. Osip drobnih pikic ima tudi po trebuščku, manj po hrbtu in rokicah. Na ličkih pa se tudi na vsake toliko časa vname koža, kjer pa mažemo z Mustelino Stelatrio. Pediatrinja pravi, da to ni nič hudega, nam pa se zdi, da ni ravno vredu. Zanima me tudi, koliko časa je potrebno uporabljati določeno kremo za vidni rezultat?
Odgovor: Če se dojenček zelo slini ali ima pogosto mokro majčko pod vratom, bi lahko šlo za izpuščaj in kožne spremembe zaradi draženja, vlažnosti. Je pa res podoben tudi ekcematoznim spremembam, ki jih vidimo pri atopijskem dermatitisu, kar pa je brez pogleda v živo in otipanja težko reči. Morda bi poskusili z opustitvijo kravjega mleka in mlečnih izdelkov iz vaše prehrane, saj nobena krema ne bo trajno pomagala, če npr. vnašamo snov, ki povzroča v težave, kar naprej v telo. Po manjšem izboljšanju se v tem primeru stanje vedno ponovno poslabša.
Vprašanje: Pozdravljeni!Hvala za hiter odgovor in nasvete! Res imamo problem s polivanjem, ki se je pred časom umirilo, a se zadeva stopnjujeje od prejšnjega tedna, ko smo bili cepljeni in zdravnica nam je zaradi majhnega predela glavice, ki je še mehak, povečala dozo Plivita D3 na 2x2kapljici dnevno. Je to lahko vzrok za obilnejše polivanje? Sonček je bil 13.7. težak 6620g in meril 63cm (porodne mere 12.4.: 3840g in 54cm). V tej vročini je naš sonček v stanovanju že nekaj dni le v plenički, bruhece pa pridno brišemo z vodo. Od danes sem na mlečni dieti. Zanima pa me, kako je s kozjim mlekom (tega baje radi uživajo astmatiki)? Se tudi nanj pojavljajo alergije? S čim je najbolje nadomeščati sestavine, ki jih bi drugače vnašala v telo z mlekom? Prilagam še slikco lička ter vratu in prsnega koša danes, pa me zanima vaše mnenje. Na otip je lice hrapavo in suho. Zanima me tudi in vas prosim za odgovore: Ali se lahko zaradi alergije ma KM dojenček tako napenja pri kakanju? Napenjanje traja tudi več ur, pri tem pa zaradi pritiskanja tudi poliva. Kolikokrat dnevno naj bi normalno kakal 3 mesečnik, ki je polno dojen? Ali lahko poleg BioGaia kapljic proti napenjanju uporabimo še Sab Simplex?
Odgovor: D3 ni vzrok za obilnejše polivanje. Obstaja navzkrižna reakcija na ovčje in kozje mleko ter pri sumu na alergijo na KML jih NE PREPOROČAMO. Svetujemo rižino mleko. Če je raznovrstna prehrana Ca bo že prišel v telo. Napenjanje, in zvijanje v trebuhu so znaki alergije na KML. Izključno dojen otrok lahko kako od večkrat na dan do 1x na teden in več če ga ne zvija, ne bruha ali poliva. Izpuščaj na telesu na sliki ni oster, vendar na obrazu je podoben atopičnem dermatitisu. Lahko dajete Sab Simplex, posvetujte se z vašim zdravnikom.
Vprašanje: Hvala za hitre odgovore! Črviček je bolj miren, ampak…;) Samo tole bi še vprašala, pa mi prosim odgovorite, če boste imeli čas. Zanima me: *koliko časa naj bom nam mlečni dieti, da bodo opazne razlike oziroma kdaj lahko pričakujemo izboljšanje kože in manj polivanja? *ali bi bilo smiselno testirat dojenčka na alergijo na KML? *ali je potem alergija prisotna celo življenje?
Odgovor: Na to temo je že bilo veliko napisanega, prosim, da uporabite iskalnik.
Bakterijske in glivične okužbe kože
Pri obravnavi kožnih izpuščajev pri dojenčkih je pomembno izključiti tudi morebitne okužbe.
Bakterijske okužbe kože
Najpogostejša je nalezljiva krastavost ali impetigo contagiosa. Impetigo je nalezljiva površinska bakterijska okužba kože, ki se najpogosteje pojavi pri otrocih. Povzročitelja sta bakteriji stafilokok in streptokok, okužbo omogočajo slabi higienski pogoji, še posebno pogosta je v vročem in vlažnem okolju.
Začetna bolezenska sprememba na koži je mehurček v velikosti bucikine glave s tankim pokrovom. Napolnjen je z bistro vsebino, koža v okolici je blago pordela. Mehurček se hitro veča in v nekaj urah doseže velikost leče. Na tem mestu nastane razjeda in nato rumenkasto-rjavo-prozorna krasta. Zaradi praskanja se okužba hitro prenaša v okolico. V poletnih mesecih se kožne spremembe zelo hitro širijo in lahko v nekaj dneh prizadenejo večjo površino kože. Okužba se širi z neposrednim stikom z okuženo osebo ali s predmeti, s katerimi je bila ta oseba v stiku (brisače, obleka).
Kako zmanjšamo možnost za nastanek impetiga?
- Redno umivanje rok s toplo vodo in milom.
- Zaščita in nega poškodovane kože.
- Vzdrževanje primerne vlažnosti kože.
- Vzdrževanje čistoče igrač, igralnih površin in miz otroka.
- Po vsakem umivanju obrišemo s svežo brisačo, ostali člani družine naj ne uporabljajo istih brisač.
- Oboleli otroci naj bodo doma, dokler se obolela mesta ne pozdravijo in kraste ne odpadejo.
Če se pojavijo nekoliko pekoče in srbeče spremembe na koži, otroka odpeljite k zdravniku, še posebno, kadar se zelo hitro in obsežno širijo. Pomembni so podatki o pojavu enakih bolezenskih znakov med družinskimi člani ter tudi med otroki v šoli ali vrtcu. Na osnovi vseh zbranih podatkov bo vaš zdravnik pričel z ustreznim lokalnim ali tudi sistemskim antibiotičnim zdravljenjem.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št.