Starši vsak dan večkrat primejo, dvignejo, previjejo in nosijo svojega dojenčka - a redko kdo ve, kako lahko to vpliva na njegov razvoj, če prijemi niso primerno izvedeni. Pravilen prijem in rokovanje z dojenčkom lahko preprečita napetosti, oblikujeta dober gibalni vzorec in spodbudita razvoj možganov. Zavedanje o pomembnosti vsakodnevnih interakcij z dojenčkom je prvi korak k zagotavljanju optimalnega razvoja. Čeprav se na prvi pogled zdi, da gre za povsem naravne procese, lahko nepravilno izvedeni prijemi vodijo do neželenih posledic, ki se lahko odrazijo v kasnejšem gibalnem razvoju. Zato je ključno, da se starši seznanijo s pravilnimi tehnikami, ki podpirajo zdrav in skladen razvoj malčka od samih začetkov.
Pravilno dvigovanje: Izogibajte se klasičnemu dvigu pod pazduho
Mogoče se nam zdi najbolj logično in enostavno, da dojenčka čvrsto primemo pod pazduhe in ga samozavestno dvignemo. Vendar takšno dvigovanje ni priporočljivo, saj s tem vplivamo na neenakomeren gibalni razvoj. Neenakomeren pritisk na ramenski obroč in potencialno neustrezen položaj glave lahko povzročita napetosti in ovirata naravni razvoj mišic vratu in hrbtenice. Namesto tega je prav, da dojenčka dvigujemo s telesno bližino, ne iztegnjenimi rokami, kar omogoča skladen razvoj mišic trupa in ohranja primarne vzorce gibanja.
Tehnika dvigovanja preko boka
Pravilno dvigovanje dojenčka se izvaja preko boka, s celostno podporo telesa, v zgodnjem obdobju pa tudi glave. Če opišemo najprej dvigovanje z desne strani, se pravilno dvigovanje dojenčka izvaja tako, da dojenčka obrnemo na desni bok. S svojo desno roko potegnemo med njegovimi nogami do desnega ramena, pri čemer prsti segajo do otrokovega ramena, ne za vrat. Z levo roko pa damo podporo hrbtu in glavi, ter rahlo stisnemo. Ko je naša roka pod otrokovo ramo, desno roko od komolca do prstov položimo na otrokovo zadnjico, hrbet in glavo. Pazimo, da s prsti pridemo na glavico in ne za vrat. Nato otroka z desno roko položimo na levo roko in z njima rahlo stisnemo (s celima rokama od komolcev do prstov) otroka ter ga počasi dvignemo, najprej glavo, nato ramena in nazadnje medenico. Tako dvigamo otroka, pri katerem nadzorovanje glave še ni dobro razvito.
Pomembno je, da dojenčka preko boka dvigujemo tako z leve kot z desne strani. To je ključno zaradi osvajanja pravilnih gibalnih vzorcev, ki so pomembni za simetričen gibalni razvoj. Ko dvigujemo z leve strani, storimo enako, kot je opisano za dvigovanje z desnega boka, le da dojenčka obrnemo na lev bok in potujemo s svojo levo roko med dojenčkovimi nogami, dokler z dlanjo ne končamo pri otrokovem levem ramenu. S svojo desno roko podpremo otrokov hrbet in glavo.
Ko je otrok že zmožen sam sedeti, ga dvignemo drugače. Z eno roko ga primemo za trup do njegove lopatice (ne pod ramenom), z drugo roko pa ga dvignemo od tal s prijemom pod ritko. Vedno se postavimo za otroka. Z svojo roko objamemo njegov trup in dlan položimo čisto do lopatice. Ne primemo ga za roko pod pazduho, ker s tem roko in ramo pritiskamo nazaj. Vse prste, celo dlan damo na njegove lopatice, njegovi roki visita čez mojo roko. Drugo roko položimo pod ritko in ga dvignemo tako, da je vsa teža na spodnji roki.
Pravilno pestovanje in držanje: Podpora rasti in razvoju
Pravilno pestovanje omogoča dojenčku, da se počuti varno in podprto, kar je ključno za njegov čustveni in gibalni razvoj. Glava naj bo vedno v liniji s telesom - ne naj bo nagnjena nazaj. To zagotavlja, da vratne mišice niso prekomerno obremenjene, kar je še posebej pomembno v prvih mesecih, ko te mišice še niso dovolj močne, da bi samostojno držale glavo. Če dojenčka odlagamo tako, da ga držimo pod pazduhami, mu glava lahko zveni nazaj, kar lahko povzroči refleksni strah in primitivne gibe, ki niso zaželeni.
Ko dojenčka držite v naročju, naj bodo njegove rokice v vseh položajih pred njim. To pomeni, da jih drži pred sabo in jih tako lažje premika ter z njimi raziskuje. Ta položaj spodbuja razvoj koordinacije in omogoča otroku, da aktivno sodeluje pri raziskovanju svojega telesa in okolice. V prvih mesecih ga nikakor ne smemo nositi v pokončnem položaju, stisnjenega na svojih prsih. Pod silo teže se bo ves zgrbil sam vase ali pa si bo pri obvladovanju glave pomagal tako, da se bo zakrčil v ramenskem obroču.
Menjajte položaje (na boku, trebuhu, v naročju) za večjo senzorno raznolikost. S tem dojenčku omogočate različne dražljaje in spodbudite razvoj različnih mišičnih skupin. Otrok s gibanjem spoznava svoje telo in svet okoli sebe. Za spodbujanje čim bolj vzravnane in uravnotežene drže ter zdrav gibalni razvoj pa je zelo pomembno, kako ravnamo z njim v prvih mesecih.
Kengurujčki in nosilke v prvih mesecih niso najbolj priporočljivi. Bolj so priporočljive rute ali trakovi, v katerih dojenček počiva bolj postrani, vendar ga moramo tudi v tem primeru podpirati v trupu in paziti, da dojenček ni preveč pokrčen ali sključen, saj mu tak položaj lahko ovira dihanje. Ker se dojenček v njih ne more gibati, jih uporabimo le za krajši čas in ne za dolge izlete.
Pravilno previjanje: Nežnost in spoštovanje
Pravilno previjanje naj poteka na način, ki je skladen s pravilnim dvigovanjem dojenčka. Ne vlecite otroka za nogice navzgor, saj to obremenjuje kolčne sklepe in hrbtenico. Namesto tega ga raje nežno obrnite na bok, z upogibom medenice naprej. V tem položaju mu očistite ritko in odstranite pleničko. Nato mu v istem položaju namestite tudi čisto pleničko, ga zopet položite na hrbet in pleničko zapnite.
Pri previjanju otroka ne dvigujte tako, da ga primete za stopala, pač pa ga primite za stegno in mu nogici pokrčite proti trebuščku. Pri tem ritko privzdignite le toliko, da lahko postavite pleničko. Vsako previjanje naj bo tudi priložnost za stik z očmi in zavesno obračanje glave v obe smeri. To spodbuja razvoj vizualne koordinacije in krepi vez med staršem in dojenčkom.
Med previjanjem ga za krajši čas obrnemo na trebuh. Po prvem mesecu bo začel dvigovati glavico, pri treh mesecih pa se večina že lepo opre na komolce in v tem položaju celo uživa. Če mu roki uhajata nazaj, mu pomagamo tako, da ga podpremo ob ramenih in nadlahteh.
Handling - Pravilno dvigovanje in polaganje dojenčka med 0 - 3. meseca
Gibanje in razvoj: Kaj je baby handling in zakaj je pomemben?
Baby handling je izraz, ki opisuje način, kako starši rokovanje z dojenčkom. Gre za premišljeno in namensko ravnanje z otrokom, ki podpira njegov zdrav gibalni razvoj. Pravilno rokovanje, dvigovanje, nošenje in polaganje dojenčka je bistvenega pomena za zagotavljanje optimalnega razvoja. Zavedanje o tem, kaj je baby handling in zakaj je pomemben, lahko staršem pomaga pri bolj samozavestnem in pravilnem ravnanju z njihovim malčkom.
Otrok čuti negativne dražljaje in se nanje odzove z jokom. Takrat je lahko lačen, utrujen, ima polno pleničko, krčke ali pa si samo želi vaše bližine. Njegov jok vam sporoča, da nekaj morate spremeniti in ko vam to uspe, tudi jok potihne. To je vajina komunikacija na začetku njegovega življenja in dokler tako rešujeta, je vse prav.
Predvsem pa otroka ne silite v položaje in aktivnosti, na katere še ni pripravljen. Sami se jih ne bodo lotevali, mi smo tisti, ki jih prisilimo. Zato je tudi pri raznih vadbah z dojenčki svetovano, da starši počakajo do šestega meseca, ko jim bo na sistematskem pregledu pediater povedal, ali je otrok na to pripravljen.
Na trgu je na voljo ogromno pripomočkov, za katere nas proizvajalci in trgovci prepričujejo, da jih naš otrok mora imeti. Z nekritičnim nameščanjem vanje pa lahko otroka prezgodaj postavljamo v pokončni položaj ali mu gibanje preveč omejujemo. Za hojico je celo dokazano, da je za otroka lahko nevarna.
Ko otrok že obvladuje glavo in trup (večina okrog sedmega meseca), ga lahko nosimo v pokončnem položaju, in sicer tako, da ga z eno roko podpiramo pod stegnom in ritko, z drugo pa pazimo, da ne omahne. Običajno se močno zanima za svet okoli sebe in se v naročju ves čas vrti.
Tudi glede hoje velja enako: nič siliti! Učenje hoje ni potrebno. Pustimo otroku, da kobaca po prostoru. Ko bo dovolj močan, bo začel plezati po nas ali se dvigovati ob pohištvu. S prestopanjem ob opori bo pridobil ravnotežje in ko bo dovolj stabilen, bo samostojno zakorakal v svet!
Fizioterapevtka Špela Gorenc Jazbec poudarja, da je aktivnost trebuščka ključnega pomena za stabilnost in moč celotnega telesa. Če dojenček v trebuhu ni stabilen in močan, gre vse po svoje, kar vpliva tudi na kasnejši razvoj. Dojenček, ki je v trebuhu stabilen in močan, bo sam od sebe razvil pravilne vzorce. Tisti otroci, ki so v trebuhu dovolj močni, iščejo bližnjice in takšne stvari nam potem ostanejo celo življenje. Da bo otrok aktivno uporabljal trebušček, lahko dosežemo že pri dvigovanju in polaganju. Pomislite, kolikokrat v dnevu dojenčka dvignemo in položimo? Počnimo zato to pravilno! Če bomo pri dojenčku spodbudili delovanje trebušnih mišic, se lahko izognemo marsikateremu zapletu pri razvoju, kot so na primer noge na X. Vse težave z nogami izhajajo iz predela trebuha. Če nismo poravnani v medenici, imamo noge na notri, na ven ali na X. Noge na X so predvsem značilne za tiste dojenčke, ki jih držijo zelo na široko, so veliko nošeni v nosilkah, kjer so noge zelo narazen.
Kdaj je strah odveč?
Dokler skrbimo za varnost, je strah, da bomo otroku kaj storili, odveč. V tem trenutku imam še eno dobro novico. Otrok čuti negativne dražljaje in se nanje odzove z jokom. Takrat je lahko lačen, utrujen, ima polno pleničko, krčke ali pa si samo želi tvoje bližine. Njegov jok ti sporoča, da nekaj moraš spremeniti in ko ti to uspe, tudi jok potihne. To je vajina komunikacija na začetku njegovega življenja in dokler tako rešujeta, je vse prav.
Tudi, če se vam je kdaj zgodilo, da ste izvajali nepriporočljive prijeme ali pa ste jih do sedaj izvajali dostikrat, to še ne pomeni, da bo vaš otrok čutil primanjkljaje na gibalnem področju kasneje v življenju. Pomembno je, da se zavedamo pravilnih tehnik in se jih trudimo čim bolj dosledno upoštevati. Vsakodnevno rokovanje z dojenčkom je priložnost za krepitev vezi in podporo njegovemu celostnemu razvoju.
tags: #dvigovanje #dojencka #pod #pazduho