Gibalni razvoj dojenčka je fascinanten proces, ki se odvija postopoma in je poln individualnih odstopanj. Medtem ko se prvi meseci razvoja odvijajo bolj enotno, se kasneje pojavi večja raznolikost, ki pa je povsem normalna. Starši naj se zato ne primerjajo med seboj, saj je vsak otrok edinstven. Opis razvoja dojenčka je zato le okviren, ne pa strogo določen.
Gibalni razvoj dojenčka: Prvi mesec
V prvem mesecu življenja gibanje novorojenčka označujemo kot "vse ali nič". Za novorojenčka niso značilni selektivni gibi ali nadzorovano gibanje. Zaradi naravno povišanega tonusa pride do verižnih reakcij, kjer se v gibanje vključi celo telo, kar je nekoordinirano in nepovezano z velikimi gibi. Ko novorojenček iztegne nogico, se ta takoj vrne v prvotni položaj, kar imenujemo refleks na nateg. Temu sledijo druga nogica, rokici in celo telo. Novorojenček se giblje s celim telesom, miruje le med spanjem. V hrbtnem položaju poskuša glavico prinesti proti sredini, a ta takoj pade nazaj. Na trebuhu so rokice in nogice pokrčene k telesu, težišče je na glavi in vratu. Poskuša dvigniti glavo od podlage, a mu to še ne uspeva najbolje.
Gibalni razvoj dojenčka: Drugi mesec
V drugem mesecu se dojenček postopoma začne usmerjati proti sredini. Gibanje "vse ali nič" izgine, obseg gibov pa se zmanjša. Rokice in nogice se ob gibanju ne vračajo več v isti položaj. Glavo že prinese na sredino in jo za kratek čas zadrži ter celo fiksira pogled. Kadar ima glavo obrnjeno na stran, je obrazna stran telesa bolj iztegnjena, zatilna pa bolj pokrčena. To je posledica asimetričnega toničnega vratnega refleksa, ki gradi občutek sredine in prispeva k zaznavanju leve in desne strani telesa. Na trebuhu so roke pokrčene ob telesu in glavico lahko dvigne že toliko, da nos dvigne od podlage.
Gibalni razvoj dojenčka: Tretji mesec
V tretjem mesecu dojenček glavo že zadrži v srednjem položaju ter pogleda levo in desno. Noge postavi v položaj, kjer so kolena pravokotno dvignjena nad kolki. V tem položaju so noge aktivne, stopala pa se dotikajo in gibljejo. Noge tudi spusti na podlago, na zunanji rob stopal. Roke pripelje na sredino, vendar na telesu, saj še ne posežejo v prostor. Prisotno je nenehno drobno gibanje celega telesa, imenovano drencanje, ki je pomembno za pridobivanje stabilnosti in občutka sredine. Na trebuhu sta komolca malenkost bolj naprej od ramen, kar dojenčku zagotovi stabilen položaj za dviganje in spuščanje.
Gibalni razvoj dojenčka: Četrti mesec
Na hrbtu leži vzravnano in vzdržuje sredino. Ta položaj omogoča dvig medenice od podlage in prosto postavljanje nog v prostor. Noge so pokrčene v kolenih in kolkih približno 90°. Vid spodbuja poseganje z rokami v prostor, ko pa zagleda svoja kolena, se jih poskuša dotakniti. Prekucne se tudi že na bok, kjer glavo za kratek čas lahko dvigne od podlage. Za igro pa se še vedno obrne nazaj na hrbet. Na trebuhu je na komolcih, z glavo lahko giba v vse smeri. Če se istočasno odrine od komolca in kolena na isti strani, se lahko prekucne na hrbet.
Gibalni razvoj dojenčka: Peti mesec
Dvig medenice v hrbtnem položaju je še močnejši. Zanimajo ga njegova stopala in prstki na nogah. Ko se zasuče na trebuh, že med zasukom aktivira dvig glave. V bočnem položaju je stabilnejši in ga zadrži dlje časa, tudi za igro. Na trebuhu je obremenjena noga bolj iztegnjena kot noga, ki je bolj razbremenjena in v bolj pokrčenem položaju. Pojavi se tudi dejavnost, ki ji rečemo "plavanje", med katero so noge popolnoma iztegnjene, roke dvignjene, glava pa gleda v prostor. Na začetku gleda samo naravnost, kasneje pa tudi levo in desno.
Gibalni razvoj dojenčka: Šesti mesec
Na prehodu iz petega v šesti mesec se na trebuhu začne vrteti v levo ali desno stran, kar imenujemo pivotiranje. Sposoben je hotenega odpiranja in zapiranja dlani; ko vidi predmet, ga prime z rokami. Na hrbtu se opre z nogami na podlago in dviguje medenico. Pogleda vstran in nazaj za mamo ali igračo ter se tako obrne na trebuh. Ko je na trebuhu oprt na dlani, mu uspe odriniti se nazaj na vse štiri.
Gibalni razvoj dojenčka: Sedmi mesec
Približno pri tej starosti se začne premikati po vseh štirih. Nekateri dojenčki tega ne počnejo, kar pa ne pomeni, da je z razvojem kaj narobe. Iz položaja na vseh štirih lahko izteguje eno ali drugo nogo vstran in kmalu ugotovi, kako se lahko samostojno usede z zasukom na eno stran. V tem obdobju postane otrok v gibanju res svoboden in ima vse možnosti za raziskovanje okolja. Vendar pa ni nujno, da se vse to zgodi do sedmega meseca; lahko se zgodi tudi precej pozneje in je še vedno v mejah normale. Ko je otrok enkrat sposoben premikanja po vseh štirih, je le še vprašanje časa, kdaj se bo začel dvigovati ob opori in postavljati na noge.
Gibalni razvoj dojenčka: Stoja
Prvi poizkusi stoje se začnejo, ko se otrok z rokami poskuša povleči gor, da bi se postavil na noge. Ko se nanje postavi, se še ne zna kontrolirano spustiti nazaj na tla, zato pade nazaj na zadnjico. S čedalje več ponovitvami otrok nauči odriva od nog in se ne vleče več gor z rokami. Spuščanje nazaj na podlago postane postopnejše in bolj načrtovano. Zato je nujno otroku omogočiti čim več svobodnega gibanja po prostoru in ga ne smemo omejevati.
Prva stoja je vedno nekoliko nestabilna in širokobazna. S ponavljanjem pridobiva stabilnost in ravnotežje. Na začetku se drži z obema rokama, pozneje samo še z eno in na koncu stoji brez držanja. V rokah lahko drži igračo, vendar ne med hojo. Če ga kaj posebej zanima in je previsoko, se dvigne na prste, nato pa se spusti nazaj na cela stopala.
Vaje za izboljšanje ravnotežja
Gibalni razvoj dojenčka: Hoja
Otrok se najprej nauči hoje vstran, pri čemer si pomaga z oporo rok na predmete, sprva z obema, nato samo z eno. Ko otrok za hojo ne potrebuje več opore rok, kar pomeni, da je pridobil dovolj stabilnosti in ravnotežja ter vso težo prenese na noge, začne hoditi naprej, ne več vstran. Prva hoja je negotova, širokobazna, s pomanjkanjem stabilnosti in ravnotežja. Roke so visoko, komolci rahlo za linijo ramen, medenica pa ni čisto poravnana s telesom, ampak je rahlo bolj nazaj. Hoja počasi postaja bolj gotova in stabilna, roke se spustijo, medenica se poravna in ravnotežni odzivi se izboljšajo.
Podpora otrokovemu razvoju
Ob rojstvu so možgani dojenčka veliki za četrtino možganov odraslega, pri treh letih pa že na 80 % te velikosti. Na razvoj vplivajo vsakodnevne izkušnje. Prva leta so izjemna priložnost za starše, da kar se da podprejo otrokov razvoj. Sodelovanje z dojenčkom podpira njegov razvoj. Svetuje se, da z otrokom sodelujeta oba starša od prvih dni dalje, če je le mogoče. Naklonjenost in ljubezen lahko izražate na različne načine, predvsem pa upoštevajte njegove potrebe. Vsak otrok je poseben, zato ga ne primerjajte z drugimi in mu dovolite, da se razvija v svojem ritmu.
- Opazujte svojega dojenčka. Sesa ročice, izteguje jeziček? Odpira usta? Morda je lačen. Pristavite ga k prsim. Opazuje vas z velikimi očmi in vam sledi? Morda bi rad samo opazoval ali si želi vašega sodelovanja. Poglejte ga, nasmehnite se. Gruli, oči se mu svetijo, vriska, maha z rokami, viden je radoveden in igriv? Odzovite se s podobnim. Počakajte na njegov odgovor. Umika pogled? Obrača glavico proč? Morda ima zaenkrat dovolj igre. Zapira očke, si jih menca, se kremži? Morda je utrujen in potrebuje počitek.
- Na dojenčkove potrebe se vedno pravočasno odzovite.
- Če ste razburjeni, jezni ali naveličani, si privoščite odmor. Med tem ga varno odložite v posteljico. Nikoli ga v jezi ali obupu ne stresajte.
- Nujno potrebuje veliko vaše telesne bližine. Pogosto ga imejte v naročju, na primer med igro, branjem in hranjenjem. Crkljajte ga, bodite nežni in se odzivajte na njegova sporočila. Zavedajte se, da tudi vi potrebujete čas samo zase in trenutke miru. To je v času, ko smo veliko skupaj, še posebej pomembno. Pomaga, če se že vnaprej dogovorite, kdaj bo kdo na vrsti za odmor.
- Vsakodnevna nega je priložnost za igro in nežnosti. Naj bodo med previjanjem in umivanjem vaši gibi in dotiki ljubeči in spoštljivi. Žgečkajte ga, pobožajte, pogovarjajte se z njim. Morda lahko v nego vključite masažo.
- Naj raziskuje svoje telo. Z njim se igrajte. Pogosto naj bo na nedrseči podlogi na tleh, pri čemer poskrbite za varnost.
- Igrajte se prstne igre, izštevanke. V igro z dojenčkom in skrb zanj vključite starejše otroke. Pohvalite njihov prispevek, da bodo ponosni nase. Sodelovanje z dojenčkom bo obogatilo tudi njihove izkušnje.
- Skupna ustvarjanja ritmov in glasbe so v veselje vsem. Uporabite lahko stvari iz gospodinjstva, kot so lesene kuhalnice, žličke, ali pa naredite ropotuljice. Pazite na varnost, na primer če uporabljate drobne predmete.
- Doječki so navdušeni nad ljudmi. Vašega dojenčka še posebej zanima vaš obraz, uživa v bližini sorojencev in drugih družinskih članov. Opazuje lahko domače živali.
- Odhod na vrt, dvorišče ali sprehod je zanj pravo doživetje za vse čute: opazuje, vonja, posluša, čuti gibanje. Za sprehode v naravo izbirajte manj obljudene poti.
- Pomagajte mu pri oblikovanju ritma. S starejšimi otroki se dogovorite, kdaj v dnevu bodo ure za počitek. Če imate na voljo dovolj prostora, naj se vsak umakne v svoj kotiček.
- V skrbi za dojenčka naj se starša dopolnjujeta in izmenjujeta. Medtem ko eden od staršev skrbi za otroka, naj se drug brez slabe vesti posveti sebi (branju, telesni aktivnosti, počitku …). Podpirajte drug drugega. Ob napetih trenutkih se spomnite: ne bo večno trajalo! Dobrodušen humor dela čudeže.
Posebnosti prvih dni
Čeprav se vam bo morda zdelo, da vaš dojenček samo je, joka, kaka in spi, je v resnici sposoben veliko več. Že v prvem tednu življenja lahko namreč prepozna materin obraz in posnema izraze na obrazu. Z mamico namreč preživi največ časa, zato jo prepozna tudi po vonju in včasih po glasu. Očki naj se ob tem ne počutijo zapostavljene, tudi njihov obraz v tem obdobju že prepozna, če ga le dovolj pogosto vidi.
Je popil dovolj mleka? Če dobi dovolj mleka, boste videli po tem, da bo živahno sesal, po obroku pa bo zadovoljen in bo imel veliko polulanih in pokakanih pleničk. V 24 urah naj bi mu zamenjali šest do osem pleničk. Najpomembnejši znak pa je, če raste in pridobiva na teži.
Popkovni krn navadno ne zahteva posebne nege. Mesto, iz katerega izhaja popkovni krn, naj bo vedno čisto in čim bolj suho. To je še zlasti pomembno v prvih dneh po porodu, ko se krn suši in končno odpade. Da se bo popek hitreje sušil in celil, naj bo čim pogosteje odkrit. Pleničko dojenčku zavihajte tako, da bo popek ostal zunaj in nato čez oblecite majčko ali bodi. Največkrat popkovni krn odpade nekaj dni po rojstvu, nič pa ni narobe, če se to zgodi šele teden ali dva po rojstvu.
Kopanje je prepovedano, dokler popkovni krn ne odpade, saj bi vlaga lahko povzročila okužbo. Do takrat otroka vsak večer pred spanjem umijte s krpico in toplo vodo. Ko popkovni krn odpade, se pred kopanjem posvetujte še s patronažno sestro.
Vloga patronažne sestre
Patronažna sestra je pomemben del poporodne oskrbe. V Sloveniji je urejeno tako, da mamica sama pokliče v ustrezni zdravstveni dom in sporoči svoj odhod iz porodnišnice. Na prvem obisku se patronažna sestra najprej predstavi. Z obema staršema se pogovori o poteku nosečnosti, poroda … Po pogovoru opravi nego novorojenčka, pri čemer posveti veliko pozornosti barvi njegove kože, glavi, fontanelam in popku. Ena od njenih primarnih nalog je, da mamico še enkrat pouči, kako naj pravilno neguje še zaceljeni popek. Pokaže, kako se novorojenčka umije, neguje, svetuje, kako ga obleči in kako se z njim ustrezno ravna (handling).