Evropski odbor za ginekologijo in porodništvo (European Board and College of Obstetrics and Gynaecology - EBCOG) predstavlja ključno institucijo, ki si prizadeva za dvig standardov in kakovosti v ginekologiji in porodništvu po vsej Evropi. Njegovo delovanje je usmerjeno v izobraževanje, usposabljanje in certificiranje strokovnjakov, s čimer neposredno vpliva na varnost pacientk in razvoj področja. V kontekstu evropskega sodelovanja in posodabljanja medicinskih praks, izstopata dva pomembna projekta: Program izobraževanja in ovrednotenja ginekološke endoskopske kirurgije (GESEA) ter širši čezmejni projekt GESEA4EU. Hkrati pa se zavedanje o pomenu varnosti pacientov in kakovostne oskrbe odraža tudi v nacionalnih iniciativah, kot je obeleževanje Svetovnega dneva varnosti pacientov.
Program GESEA: Standardizacija in certificiranje ginekološke endoskopske kirurgije
Program izobraževanja in ovrednotenja ginekološke endoskopske kirurgije (GESEA) je bil zasnovan kot strukturiran izobraževalni pristop k ginekološki endoskopiji. Njegov cilj je zagotoviti celovito usposabljanje, omogočiti pridobitev certifikata in izboljšati kirurške veščine ginekologov v tem naprednem področju. Ta program je že dobro uveljavljen in predstavlja uradno potrditev usposobljenosti ginekološkim kirurgom, kar dokazujejo že več kot 3200 izdani certifikati.
GESEA predstavlja pomemben korak k standardizaciji endoskopskih tehnik, kar je ključno za zagotavljanje enake visoke kakovosti oskrbe ne glede na geografsko lokacijo ali izvajalca. Certificiranje po programu GESEA jamči, da so kirurgi usposobljeni za izvajanje minimalno invazivnih posegov, ki prinašajo številne prednosti za pacientke, kot so hitrejše okrevanje, manj bolečin in manjše brazgotine v primerjavi z odprtimi kirurškimi metodami.
GESEA4EU: Širitev znanja in dostopnosti v Evropi
GESEA4EU je ambiciozen dveletni projekt, ki nadgrajuje izobraževalni program GESEA in se je začel februarja 2023. Ta inovativni čezmejni projekt združuje 16 partnerjev iz 9 evropskih držav in ga sofinancira Evropska unija, kar poudarja njegov strateški pomen za evropsko zdravstveno sodelovanje.
Med trajanjem projekta se bo razvijalo 27 novih učnih modulov, ki bodo skrbno preizkušeni znotraj obstoječe mreže in v okviru obstoječih postopkov uradnih potrditev. Te module bodo ustvarjeni z namenom, da bi pokrili najnovejša dognanja in tehnike na področju ginekološke endoskopije.
Ključni cilj projekta GESEA4EU je razširiti doseg programa GESEA in izpolniti naraščajoče potrebe po usposabljanju v novih, potencialnih GESEA centrih. Identificiranih je bilo 9 takšnih centrov v severni in vzhodni Evropi, kjer bodo učni moduli vodeni in ovrednoteni. S tem se bo zagotovila širša dostopnost do vrhunskega endoskopskega usposabljanja, kar bo pripomoglo k zmanjšanju geografskih in regionalnih razlik v kakovosti ginekološke oskrbe.
Varnost pacientov in kakovost oskrbe: Nacionalna prizadevanja
Zavedanje o pomenu varnosti pacientov je univerzalno, kar se odraža tudi v Sloveniji skozi pobude, kot je obeleževanje Svetovnega dneva varnosti pacientov. Aktivnosti, ki so potekale pod okriljem Združenja organizacij pacientov Slovenije (ZOPS), so poudarile pomen kakovostne in varne zdravstvene oskrbe v vseh življenjskih obdobjih.
Združenje ZOPS, ki združuje 46 društev in zavodov, si prizadeva za povezovanje deležnikov, zagovarjanje pravic pacientov in ozaveščanje javnosti. Letošnje obeleževanje Svetovnega dneva varnosti pacientov je bilo še posebej osredotočeno na varno skrb za novorojenčke in otroke, saj ta odločilno vpliva na zdravje posameznika in prihodnjih generacij.
Dogodki, kot so bili Dnevi odprtih vrat v številnih porodnišnicah, bolnišnicah in zdravstvenih domovih, so omogočili javnosti vpogled v delovanje zdravstvenih ustanov in izmenjavo informacij. Strokovna konferenca, ki je sledila, je prinesla poglobljene razprave o ključnih vprašanjih, vključno z neonatalno oskrbo in obravnavo napak v zdravstvu. Poudarek je bil na tem, da se napak ne sme prikrivati ali zanikati, temveč se je treba iz njih učiti in sprejemati ukrepe za njihovo preprečevanje v prihodnje.
Zbiranje posvetil in podpisov na 16.875 rojstno voščilnih karticah, ki so jih prejeli tudi prvi novorojenčki, je simboličen način povezovanja skupnosti in poudarjanja pomena novega življenja ter skrbi zanj. Sodelovanje osnovnih šol, vrtcev in domov starejših pri zbiranju podpisov je pokazalo širino družbenega angažmaja za varnost pacientov.
Adolf Lukanović: Pionir ginekologije in uroginekologije v Sloveniji
Prof. dr. Adolf Lukanović je ime, ki ga je mogoče povezati z izjemnim prispevkom k razvoju ginekologije in porodništva v Sloveniji. Njegova kariera, ki se je začela na Ginekološki kliniki Kliničnega centra v Ljubljani leta 1982, je zaznamovana z nenehnim prizadevanjem za napredek stroke. Kot specialist ginekologije in porodništva od leta 1986, je postal vodja oddelka za uroginekologijo leta 1988, leta 2006 pa predstojnik Kliničnega oddelka za ginekologijo.
Njegov magisterij iz uroginekologije na Medicinski fakulteti Sveučilišta v Zagrebu je bil posvečen mikcijskim motnjam in urodinamskim spremembam po radikalni histerektomiji, kar nakazuje zgodnje zanimanje za kompleksna področja ženskega zdravja. Ministrstvo za zdravstvo R Slovenije mu je leta 2000 podelilo naziv svetnik za njegov aktiven prispevek na strokovnem, organizacijskem, pedagoškem in raziskovalnem področju, leta 2019 pa še naziv višji zdravstveni svetnik.
Dr. Lukanović je bil predsednik Združenja ginekologov in porodničarjev Slovenije, ustanovil je Društvo za uroginekologijo Slovenije, bil je član upravnega odbora Slovenskega menopavznega društva, predsednik Republiškega strokovnega kolegija za ginekologijo in porodništvo ter član zdravstvenega sveta. Njegova mednarodna dejavnost vključuje članstvo v Mednarodnem združenju za uroginekologijo (IUGA), kjer je bil evropski predstavnik v izvršilnem odboru, ter ustanovitev in vodenje Mediteranskega združenja za inkontinenco in medenično dno (MIPS). Od leta 2019 je predsednik akreditacijske komisije Evropskega združenja za uroginekologijo (EUGA).
Njegovo raziskovalno delo se osredotoča na nove metode kirurškega zdravljenja v ginekologiji, zlasti na uvajanje minimalno invazivnih posegov, urološke zaplete po radikalni ginekološki kirurgiji ter nove metode zdravljenja urinske inkontinence pri ženskah, vključno z uporabo laserske fototermične terapije.
Izzivi v ginekologiji in porodništvu v Sloveniji
Kljub napredku na področju ginekologije in porodništva se slovenski zdravstveni sistem sooča z resnimi izzivi, ki vplivajo na kakovost in dostopnost oskrbe. Ena izmed ključnih težav je pomanjkanje ginekologov, zlasti na primarni ravni. Trenutno deluje 142,4 ginekoloških timov, vendar bi jih potrebovali vsaj 30 več, saj povprečno število opredeljenih žensk na ginekologa presega priporočene normative.
Zaskrbljujoča je tudi starostna struktura ginekologov. Medtem ko se je skupno število ginekologov povečalo, se je povečalo predvsem na račun kasnejšega upokojevanja, saj je bistveno več starejših specialistov. Ta trend nakazuje, da bo v prihodnjih letih prišlo do velikega števila upokojitev, kar bo še dodatno poslabšalo že tako kritično kadrovsko situacijo. Če se sedanji trend nadaljuje, bi lahko v naslednjih petih letih približno 300.000 žensk ostalo brez izbranega ginekologa.
Poleg kadrovskega pomanjkanja se ginekologi na primarni ravni soočajo z vse večjimi administrativnimi obremenitvami. Vnos podatkov v elektronske sisteme, obravnava receptov in napotnic ter omejena pooblastila medicinskih tehnikov in diplomiranih medicinskih sester odvračajo dragoceni čas od neposrednega dela s pacientkami. Te administrativne ovire zmanjšujejo dostopnost ambulant in demotivirajo mlade specialiste.
Obračunavanje storitev predstavlja še en problem. Sistem financiranja, ki temelji na glavarini v kombinaciji s količniki iz storitev, ni vedno usklajen s potrebami po celostni skrbi za pacientke. Pričakovati je, da se bo delež opredeljenih žensk še povečeval, saj si ginekologa v Sloveniji lahko izbere vsaka ženska od 13. leta starosti.
Ginekologi na primarni ravni igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju pravice do ustreznega reproduktivnega zdravja žensk. Izvajajo preventivne programe, vendar se soočajo s pomanjkanjem sredstev in časa, kar lahko dolgoročno vpliva na reproduktivno zdravje žensk. Obstajajoči ginekologi imajo preveliko število opredeljenih žensk, kar vodi v slabšo obravnavo in daljše čakalne dobe.
Za reševanje teh izzivov je nujno potrebno dopolniti mrežo ginekologov, razpisati dovolj specializacij, zagotoviti drugačen prenos glavarine ob upokojitvi ali odhodu ginekologa, ter zmanjšati nepotrebno administriranje. Odgovornost za potrebne spremembe leži na strani Ministrstva za zdravje, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Evropske smernice in nacionalni odzivi: Znanost, izobraževanje in varnost pacientov
Evropski odbor za ginekologijo in porodništvo (EBCOG) s svojimi pobudami, kot je program GESEA, aktivno prispeva k dvigu standardov v evropskem zdravstvu. Projekt GESEA4EU predstavlja pomemben korak k internacionalizaciji izobraževanja in širjenju najboljših praks na področju ginekološke endoskopije. Hkrati pa nacionalne pobude, kot je obeleževanje Svetovnega dneva varnosti pacientov, poudarjajo pomen celostne skrbi za pacienta in nenehnega izboljševanja sistemov.
V kontekstu evropskega sodelovanja je pomembno omeniti tudi, da Slovenija pripravlja predsedovanje Svetu Evropske unije v drugi polovici leta 2021. Ta priložnost ponuja dodaten zagon za krepitev ugleda države na evropskem parketu in za vključevanje širše javnosti v evropske procese. Cilj je dolgoročna promocija Slovenije z gospodarskega, turističnega in znanstvenega vidika.
Slovenija se v javnem zdravstvu, podobno kot druge evropske države, sooča s pritiski za dodatna sredstva zaradi naraščajočih cen zdravil in novih tehnologij. Nacionalni plan zdravstvenega varstva poudarja osrednjo vlogo pacienta, ki mora postati enakovreden partner v odnosu do zdravstvenega osebja. Celostna obravnava pacienta, od spočetja do smrti, vključno s paliativno oskrbo, je ključnega pomena.
Podaljševanje življenjske dobe in naraščajoče število kroničnih bolezni predstavljajo izziv za kakovost življenja in porabo sredstev. S staranjem prebivalstva se spreminjajo in povečujejo potrebe po zdravstvenih storitvah, zato je poudarek na dostopnosti do storitev, predvsem na primarni ravni.
Glavni vzroki umrljivosti v Sloveniji so podobni kot v državah EU-15: bolezni srca in ožilja, rak in poškodbe. Prezgodnja umrljivost je še vedno prisotna, zlasti pri moških, kar kaže na potrebo po nadaljnjih preventivnih ukrepih. Rakave bolezni postajajo vse večji javnozdravstveni problem, medtem ko poškodbe ostajajo glavni vzrok umrljivosti otrok, mladostnikov in odraslih do 40. leta starosti.
Duševne motnje, zlasti depresija, predstavljajo vse večji problem, s tendenco naraščanja. Samomori ostajajo resno javnozdravstveno vprašanje. Regionalne neenakosti v gospodarski razvitosti se odražajo tudi v zdravstvenem stanju prebivalstva, pri čemer so v regijah vzhodne Slovenije pogostejša tveganja za kronične nenalezljive bolezni.
Zdravstvena tveganja žensk so povezana z reproduktivnim zdravjem, vključno z rakom dojk in ženskih spolnih organov ter zapleti v nosečnosti. Kljub zmanjšanju stopnje splavnosti, se povprečna starost porodnic povečuje, kar povečuje tveganje za zaplete v nosečnosti. Mrtvorojenost ostaja razmeroma visoka, medtem ko je neonatalna umrljivost nizka. Maternalna umrljivost ni pokazala izrazitega napredka pri zniževanju.
V otroštvu in mladostništvu ostajajo težave s poškodbami, alergijami, astmo, sladkorno boleznijo in duševnim zdravjem. Pomembni so tudi kazalniki nezmožnosti za delo zaradi zdravstvenih razlogov, na katere vplivajo delovno in socialno okolje.
Vse te usmeritve in izzivi poudarjajo pomen nenehnega razvoja, izobraževanja in sodelovanja na evropski in nacionalni ravni, s ciljem zagotavljanja kakovostne in varne oskrbe za vse paciente.