Vprašanje financiranja družinskih prejemkov, zlasti v kontekstu starševskega varstva in zaposlovanja v državah članicah Evropske unije, predstavlja kompleksno področje, ki zahteva natančno usklajevanje nacionalnih zakonodaj z evropskimi uredbami. Ključno vprašanje, ki se postavlja, je, kako evropski skladi in zakonodaja vplivajo na pravice posameznikov, ki delajo v eni državi članici EU, medtem ko imajo stalno prebivališče v drugi. Posebej se izpostavlja problematika starševskega dodatka za starše, ki so zaposleni v tujini, in kako ta dodatek vpliva na njihovo upravičenost do drugih družinskih dajatev v državi zaposlitve. Razčlenitev te teme zahteva poglobljen vpogled v evropsko uredbo o socialni varnosti ter v specifične nacionalne zakonodaje, ki urejajo materinski, očetovski in starševski dopust ter pripadajoča nadomestila.
Evropska uredba o socialni varnosti in načelo primarne pristojnosti
Temeljni dokument, ki ureja področje socialne varnosti v Evropski uniji, je Uredba (EGS) št. 1408/71, ki določa uporabo sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Skupnosti. Ključno načelo te uredbe je, da mora družinske dajatve primarno zagotavljati država stalnega prebivališča družine, kadar je v tej državi zaposlena ena od upravičenih oseb. To pomeni, da če mati na primer dela v Avstriji, oče pa v Republiki Sloveniji, kjer ima družina tudi stalno prebivališče, je primarno odgovorna za izplačilo družinskih dajatev Slovenija. Druga država članica, v tem primeru Avstrija, je le sekundarno pristojna, kar pomeni, da lahko izplača le razliko med dajatvami, do katerih je oseba upravičena v državi stalnega prebivališča, in dajatvami, do katerih bi bila upravičena v državi zaposlitve, če bi bile te višje.
To načelo je bilo oblikovano z namenom zagotavljanja enakosti obravnave vseh državljanov Evropske unije, ki delajo v eni državi članici, medtem ko imajo stalno prebivališče v drugi. Cilj je preprečiti dvojno obdavčitev in zagotoviti, da posamezniki ne izgubijo svojih socialnih pravic zaradi mobilnosti znotraj EU. Vendar pa ta sistem lahko ustvari zapletene situacije, zlasti ko gre za starševske prejemke, ki so lahko v različnih državah članicah različno visoki in urejeni.
Slovenska zakonodaja in starševski dodatek: Zapletenost upravičenosti
Trenutna slovenska zakonodaja ureja področje starševskega varstva na način, da staršu, ki je zaposlen v drugi članici EU, ne pripada ne porodniško nadomestilo ne starševsko nadomestilo, če bi ga sicer prejel na podlagi zaposlitve v Sloveniji. Ta omejitev je posledica dejstva, da se primarna pristojnost za izplačilo družinskih dajatev prenese na državo stalnega prebivališča. Kljub temu pa tak starš lahko prejema starševski dodatek, ki je sicer namenjen socialno šibkejšim. Ta situacija ustvarja paradoks: oseba, ki je zaposlena v drugi državi EU in morda prejema višje dohodke, je upravičena do socialne podpore, ki je namenjena tistim, ki so v Sloveniji socialno šibkejši.
Nadalje, starš, zaposlen v drugi članici EU, lahko v državi zaposlitve zaprosi za izplačilo razlike do porodniškega oziroma starševskega nadomestila, kot bi mu pripadalo v tej državi. Vendar pa se ta izplačila v posameznih državah, kot je na primer Avstrija, izplačujejo le enkrat letno za nazaj. To pomeni, da starš, zaposlen v Avstriji, medtem ko je na porodniškem ali starševskem dopustu, v Sloveniji prejema starševski dodatek (približno 190 € mesečno), enkrat letno pa v Avstriji zaprosi za izplačilo razlike. Ta proces ustvarja znatno birokracijo in zahteva veliko administrativnih postopkov. Poleg tega mlada družina, kjer je eden od staršev zaposlen v Avstriji, je preko leta primorana živeti od socialne podpore, ki je namenjena socialno šibkejšim, kar je za njih lahko breme in ne pomoč, obenem pa neupravičeno obremenjuje državni proračun.
Predlog, da se pravica do prejemanja starševskega dodatka za starše, zaposlene v drugih državah EU, zakonsko odpravi, bi v praksi pomenil, da bi starši, zaposleni na primer v Avstriji, bili upravičeni do takojšnjega in sprotnega izplačila avstrijskega porodniškega oziroma starševskega nadomestila v polni vrednosti, saj bi sicer ostali brez prihodkov. S tem bi se odpravila potreba po prejemanju socialne podpore, ki ni namenjena temu namenu, in bi se poenostavila administrativna pot.
Podrobnejši pregled slovenskih pravic do starševskega varstva
Slovenska zakonodaja ponuja vrsto pravic in ugodnosti za starše v času starševstva. Materinski dopust je namenjen materam v trajanju 105 dni, pri čemer je 15 dni obveznih. Očetovski dopust traja 15 koledarskih dni in ga oče izrabi do tretjega meseca starosti otroka. Do očetovskega dopusta so upravičene tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka. Ob rojstvu dvojčkov ali več otrok se očetovski dopust podaljša.
Starševski dopust je namenjen materi in očetu in traja 160 dni za vsakega od staršev (skupaj 320 dni), v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. 60 dni je za vsakega od staršev neprenosljivih, medtem ko se lahko 100 dni prenese med staršema. V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, nedonošenčka ali otroka, ki potrebuje posebno nego, se starševski dopust podaljša.
Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo znaša 100 % osnove. Materinsko nadomestilo je navzgor neomejeno, očetovsko in starševsko nadomestilo pa je omejeno na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji. Osnova za izračun nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih pred vložitvijo vloge.
Prav tako je v Sloveniji urejena pomoč ob rojstvu otroka, ki je namenjena nakupu opreme za novorojenčka. Do te pomoči je upravičen vsak novorojenček, čigar starši imajo stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji in tam dejansko živijo. Mati, zaposlena za polni delovni čas, ima med odmorom za dojenje pravico do krajšega delovnega časa.
Samostojne podjetnice in starševsko varstvo
Posebna pozornost je namenjena tudi samostojnim podjetnicam. Pravica do materinskega dopusta in nadomestila jim pripada pod pogojem, da imajo pridobljen status fizične osebe z dejavnostjo pred predvidenim dnevom poroda in so zavarovane za starševsko varstvo. To pomeni, da morajo plačevati prispevek za zavarovanje starševskega varstva. Materinski dopust traja 105 dni. Po preteku materinskega dopusta prične veljati starševski dopust, ki traja 130 dni, pri čemer velja tudi prenos med staršema.
Samostojna podjetnica ima pravico do starševskega nadomestila, če je zavarovana za starševsko varstvo. Višina nadomestila se izračuna na podlagi povprečne osnove iz zadnjih 12 mesecev pred vložitvijo vloge. Pomembno je, da samostojna podjetnica v času prejemanja materinskega nadomestila ne sme opravljati dela v okviru svoje dejavnosti, saj bi to pomenilo kršitev in bi morala vrniti celotni znesek prejetega nadomestila z obrestmi. V času materinstva lahko ima odprt s.p., vendar dela ne sme opravljati sama.
V primeru, ko samostojna podjetnica uveljavlja pravico do skrajšanega delovnega časa iz naslova starševstva, mora spremeniti število ur zaposlitve pri svojem zavarovanju. Tiste ženske, ki imajo "popoldanski s.p." in so zaposlene za polni delovni čas pri delodajalcu, koristijo porodniško nadomestilo iz te zaposlitve. Kljub temu morajo za svoj popoldanski s.p. mesečno plačevati "pavšal".
Mednarodna primerjava in trendi v EU
Primerjava s praksami v drugih državah EU in OECD razkriva širok spekter pristopov k starševskemu varstvu. Mednarodna organizacija dela sicer določa, da naj bi bil porodniški dopust dolg vsaj 14 tednov. Vendar pa se dolžina in višina nadomestila bistveno razlikujeta med državami. Nekatere države, kot je Estonija, ponujajo zelo dolge porodniške dopuste (do 166 tednov), medtem ko Združene države Amerike ne nudijo nobenega plačanega porodniškega dopusta, kar jih uvršča med redke razvite države s takšnim konceptom.
V povprečju materam v državah OECD pripada nekaj manj kot 18 tednov plačanega porodniškega dopusta, večina držav pa nudi plačan dopust vsaj prve tri mesece. Starševski dopust, ki ga običajno porabijo matere po materinskem, je pogosto plačan manj kot materinski.
Kar zadeva očetovski dopust, so razlike še večje. Očetje v državah OECD so na dopustu običajno krajši čas, a večina držav nudi nadomestilo skoraj celotnega dohodka. Osem držav OECD očetom ne nudi specifičnega dopusta, trinajst držav pa nudi do dva tedna očetovskega dopusta. Zanimiv primer je Japonska, kjer bi očetje lahko ostali doma kar vse leto, a se za to možnost odloči le majhen odstotek moških. V Veliki Britaniji in Kanadi so študije pokazale, da kariere žensk bolj trpijo zaradi otrok kot kariere moških.
V Sloveniji se pravila glede očetovskega dopusta spreminjajo. Za tiste, ki bodo postali očetje letos, bo na voljo 30 dni plačanega dopusta.
Cene nafte po kratkem premoru znova rastejo; v Evropi zaskrbljeni nad ameriško omilitvijo sankcij...
Evropska kohezijska politika in financiranje
Poleg pravic do starševskega varstva, je pomembno omeniti tudi vlogo evropskih skladov pri financiranju različnih projektov, vključno tistih, ki se nanašajo na družine in razvoj. Novo enotno spletno mesto evropskasredstva.si ponuja informacije o možnostih financiranja iz evropskih skladov. Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) skrbi za izvajanje evropske kohezijske politike v Sloveniji in zbira elektronske naslove za pošiljanje informatorja "Vizija kohezija" ter obveščanje o pomembnih dogodkih.
Informacije o evropskih sredstvih so ključne za razumevanje širšega konteksta financiranja, ki lahko vpliva tudi na socialne transferje in politike, povezane z družino. Čeprav neposredne povezave med evropskimi skladi in financiranjem starševskega dodatka v primeru zaposlitve v tujini ni, evropska kohezijska politika spodbuja razvoj in dvig kakovosti življenja v državah članicah, kar lahko posredno vpliva na izboljšanje pogojev za družine.
Zaključek: Pot do poenostavitve in pravičnosti
Vprašanje financiranja družinskih prejemkov za starše, ki delajo v eni državi EU, medtem ko imajo stalno prebivališče v drugi, ostaja kompleksno. Trenutni sistem, kjer slovenski starševski dodatek služi kot nadomestilo v času čakanja na izplačilo razlike v državi zaposlitve, ustvarja nepotrebno birokracijo in finančno negotovost za mlade družine. Odprava pravice do starševskega dodatka za te primere bi lahko poenostavila postopke in zagotovila boljše finančno stanje družinam, ki bi bile tako upravičene do sprotnega izplačila polnega nadomestila v državi zaposlitve. Hkrati pa je ključno, da se vsi postopki izvajajo v skladu z evropsko zakonodajo, ki teži k enakosti obravnave in socialni varnosti vseh državljanov EU. Razumevanje nacionalnih zakonodaj, kot je slovenska glede starševskega varstva, in njihovo usklajevanje z evropskimi direktivami, je nujno za zagotavljanje pravičnega in učinkovitega sistema socialne varnosti.
tags: #financiranje #iz #evropskih #skladov #in #porodniski