Nosečnost je obdobje izjemne ranljivosti, ne le za bodočo mamico, ampak predvsem za otroka, ki se v njej razvija. Vsakodnevna skrb in pozornost sta ključnega pomena, saj je v tem času ogroženo novo življenje, za katerega je nosečnica odgovorna. Razumevanje potencialnih nevarnosti in razpoznanje dejavnikov tveganja je prvi korak k zagotavljanju varne nosečnosti in zdravega otroka. Te nevarnosti lahko razdelimo v več skupin, od katerih se nekaterim lahko izognemo, medtem ko na druge nimamo vpliva.
Genetski dejavniki tveganja
Genetski dejavniki predstavljajo ponavljajoče se vzorce v družinah, kot so dedne bolezni ali genetske mutacije. Na te dejavnike žal ne moremo vplivati. V primeru, da v družini obstaja zgodovina določenih bolezni ali okvar, je ključnega pomena predhodno posvetovanje s strokovnjaki iz genetske ambulante.
Biološki dejavniki tveganja
Biološki dejavniki vključujejo viruse, bakterije in protozoe. Še posebej nevarni so virusi v prvem delu nosečnosti. Med najhujše prištevamo citomegalovirus, virus HIV in virus rdečk. Bakterije in protozoe, kot so salmonela, toksoplazmoza in listerioza, pa predstavljajo nevarnost skozi celotno nosečnost. Do teh dejavnikov se lahko delno zatekamo z izogibanjem tveganju, ki izhaja iz stikov z bolnimi osebami, nadzorom nad kakovostjo in izvorom hrane ter skrbjo za ustrezno higieno okolja.
Kemični dejavniki tveganja
Kemični dejavniki, kot so alkohol, mamila, nikotin, kofein, zdravila, pesticidi in težke kovine, predstavljajo resno grožnjo. Večini teh dejavnikov se lahko v veliki meri ali celo popolnoma izognemo, saj so pogosto posledica sodobnega načina življenja. Pri uporabi zdravil je nujno obvestiti zdravnika o nosečnosti, da lahko presodi o varnosti posameznih zdravil.
Fizikalni dejavniki tveganja
Fizikalni dejavniki vključujejo predvsem škodljiva sevanja, zato nosečnicam odsvetujemo rentgensko slikanje. Pomembno je tudi izogibanje fizičnim poškodbam in udarcem v trebuh, ki so lahko posledica prometnih nesreč ali padcev.
Mešani dejavniki tveganja
Ta kategorija zajema ostale dejavnike, ki jih ni mogoče uvrstiti v predhodne skupine. Mednje spadajo različne bolezni matere, kot so sladkorna bolezen, fenilketonurija, epilepsija (in uporaba antiepileptikov), povišan krvni tlak, ter pomanjkanje ali nepravilna prehrana. Tudi nosečnost z dvojčki ali trojčki predstavlja večje tveganje.
Psihološki stres je še posebej pomemben dejavnik. Fiziološki odzivi telesa na stres doživlja tudi otrok, kar se lahko po rojstvu kaže kot razdražljivost, jokavost in občutljivost. Kronični stres je namreč nevarnejši od akutnega.
Dejavniki tveganja med porodom
Tudi sam porod predstavlja obdobje, ko se lahko pojavijo določeni dejavniki tveganja. Mednje sodijo hipoksija (pomanjkanje kisika), nedonošenost, pri kateri so pogoste možganske krvavitve, ter medenična vstava, ki poveča tveganje za izpad popkovnice in s tem prekinitev oskrbe s krvjo in kisikom. Carski rez, čeprav pogosto nujen zaradi zapletov, prav tako predstavlja odstopanje od naravnega poroda.
Dejavniki tveganja po porodu in v otroštvu
Obdobje po porodu ni nujno varno. Najpogostejše težave, ki lahko pustijo trajne posledice, so infekcije, pomanjkanje kisika, zlatenica in Rh neujemanje (še posebej v drugi nosečnosti).
Tudi v dojenčkovem in otroškem obdobju obstajajo dejavniki tveganja. Eden najpogostejših so padci. Tudi majhen dojenček lahko pade iz previjalne mize ali postelje, zato je nujna stalna previdnost, saj lahko poškodbe glave preprečimo z nikoli ne puščanjem otroka samega v nevarnih situacijah. Kasnejši padci s stopnic, kolesa ali druge nesreče lahko prav tako pustijo neljube posledice.
Izguba nosečnosti: Izguba, žalovanje in podpora
Statistike kažejo, da se vsaka četrta potrjena nosečnost konča z izgubo. Ne glede na vzrok in čas nastanka, je izguba nosečnosti globoko čustven dogodek, ki zahteva čas za žalovanje. Izgubi nosečnosti do 22. tedna rečemo splav, po 22. tednu pa govorimo o mrtvorojenosti. V večini primerov gre za naravno smrt, včasih pa je vzrok neznan.
Izguba zaznamuje starše za vse življenje. Sledi ji šok, nato pa žalost, nemoč, krivda, jeza, strah in zmedenost, ki se pogosto združijo v nepopisno bolečino. Vsaka nosečnost je pomembna, zato je pravica do žalovanja univerzalna. Žalujemo za otrokom, ki ga nikoli nismo spoznali, za plodom ljubezni, za nosečnostjo in za vizijo prihodnosti.
Zakonska ureditev sicer predvideva čas za okrevanje, vendar si ta čas moramo pogosto "izboriti". Proces žalovanja je individualen in zahteva različno podporo. V njem ne žaluje le mama, temveč tudi oče, čeprav je pogosto postavljen v vlogo podpore in redko obravnavan kot žalujoči. Pomembno je zavedanje, da vsak žaluje na svoj način, kar lahko okrepi odnos med staršema skozi odkrit pogovor in izražanje občutkov.
Žalujejo tudi sorojenci, ki čutijo spremembe pri starših. Pomembno je, da se z otroki pogovorimo o izgubi, jasno, sočutno in starostno primerno, pri čemer moramo biti realistični. Slikanice na temo izgube so lahko dragocen pripomoček. V teh trenutkih se lahko obrnemo na najbližje, prijatelje ali poiščemo strokovno pomoč psihologa ali psihoterapevta.
Življenje po izgubi nosečnosti se spremeni. Otrok, ki je prezgodaj odšel, ostane del družine. Njegov odhod zaznamuje življenja vseh, ki pa se pogosto znajdejo v stiski, ker ne vedo, kako se odzvati. Zato je pomembno, da izrazimo podporo z besedami: "Žal mi je za tvojo izgubo," "Želim biti v oporo," "Ne morem si predstavljati tvoje bolečine," "Povej mi, česa si želiš," "Imaš pravico čutiti vse, kar čutiš."
Družba pogosto potiska temo izgube nosečnosti v tišino, kar se kaže že v nasvetu, da o nosečnosti molčimo prvo tromesečje. To morda prepreči težke pogovore o splavu, a ne odpravi bolečine, temveč nas pusti same s svojo bolečino. Imamo pravico govoriti o nosečnosti in o izgubi. Vsakdo ima svoje potrebe v procesu žalovanja, ki jih je prav, da jasno izrazi.
Informacije, zavedanje in vednost, kje poiskati pomoč, so lahko rešilna bilka v trenutkih izgube.
Poškodbe živčnega pleteža roke med porodom
Pri težkih porodih lahko pride do poškodbe živčnega pleteža roke (brahialnega pleteža). Najpogosteje se to zgodi pri rojevanju velikega otroka, pri zastoju poroda pri ramah ali pri medenični vstavi, ko je potreben poteg otrokove glave. To se zgodi pri približno štirih od 10.000 porodov. Poškodba je lahka, kadar gre samo za nateg, in težka, kadar so živci pretrgani.
Takoj po rojstvu je ločevanje teh stanj težko. Pri lažjih primerih pride do izboljšanja mišične moči do šestega meseca starosti. Če izboljšanja ni, je včasih potreben operativni poseg. Pri poškodbi živčnega pleteža je zgornji ud otroka negiben. Pogosto je zlomljena tudi ključnica, kar lahko povzroči negibnost rokice (pseudoparaliza), ki spontano izgine v nekaj dneh.
Zdravljenje je potrebno začeti takoj po rojstvu, z namenom preprečiti nastanek mišičnih kontraktur. Izvajati je treba vaje polnega obsega gibov sklepov, sprva pod nadzorom fizioterapevta, nato pa tudi doma. Namen vaj je tudi preprečevanje izpaha, zlasti v ramenskem sklepu. Pri slabem zdravljenju se rama pokrči navznoter, komolca pa ni več mogoče popolnoma iztegniti.
Bolezni, ki se prenašajo s hrano, v nosečnosti
Uživanje uravnotežene prehrane je ključnega pomena za mamo in otroka, vendar je enako pomembna tudi varnost hrane. Bolezni, ki se prenašajo s hrano, lahko predstavljajo veliko tveganje med nosečnostjo.
Listerioza
Listeriozo povzroča bakterija Listeria monocytogenes. Nosečnice imajo zaradi oslabljenega imunskega sistema večje tveganje za okužbo, ki jo lahko najdemo v nepasteriziranih mlečnih izdelkih, delikatesnem mesu, hrenovkah in nekaterih mehkih sirih. Listerioza lahko povzroči spontani splav, prezgodnji porod ali mrtvorojenost.
Preventivni ukrepi: Izogibajte se uživanju nepasteriziranih mlečnih izdelkov, mesnih delikates in hrenovk. Odločite se za pasterizirane sire in se izogibajte mehkih sirom, kot so brie, camembert ali feta sir.
Toksoplazmoza
Toksoplazmozo povzroča parazit Toxoplasma, ki se nahaja v surovem ali premalo kuhanem mesu, neopranem sadju in zelenjavi ter onesnaženi zemlji. Čeprav so simptomi pri materi blagi, lahko resno škoduje otroku, povzroči poškodbe oči in možganov.
Preventivni ukrepi: Meso temeljito prekuhajte ali pecite na varni temperaturi. Med vrtnarjenjem nosite rokavice in si nato umijte roke. Izogibajte se stiku s potepuškimi mačkami in si temeljito umivajte roke.
Salmonela in kampilobakter
Ti bakteriji lahko povzročita zastrupitev s hrano, ki se kaže z bruhanjem, drisko in vročino. Nosečnice so bolj dovzetne za hude primere, ki lahko povzročijo dehidracijo in škodijo razvoju otroka.
Preventivni ukrepi: Perutnino, jajca in drugo meso temeljito kuhajte. Izogibajte se uživanju surovih ali slabo kuhanih jajc. Upoštevajte dobro higieno, kot je umivanje rok in pripomočkov po rokovanju s surovim mesom.
Zastrupitev z živim srebrom
Nekatere ribe z visoko vsebnostjo živega srebra lahko povzročijo zastrupitev. Te lahko škodijo otrokovemu živčnemu sistemu v razvoju.
Preventivni ukrepi: Omejite uživanje plenilskih rib, kot so morski pes, mečarica in kraljeva skuša. Izberite ribe z nižjo vsebnostjo živega srebra, kot so losos, postrv in orada.
Simptomi, čas pojava in ukrepanje ob zastrupitvi s hrano
Simptomi se lahko razlikujejo, vključujejo pa bolečine v trebuhu, bruhanje in/ali drisko. Včasih se bolezen zamenjuje z gripo. Simptomi se običajno pojavijo v enem do treh dneh po zaužitju okužene hrane, lahko pa se pojavijo že 20 minut po zaužitju ali celo šest tednov kasneje. Izpostavljenost nekaterim elementom, kot je metil živo srebro, lahko traja več mesecev, preden se pojavijo stranski učinki.
Če opazite simptome, se takoj posvetujte z zdravnikom ali ginekologom. Če ste jedli zunaj, to povejte zdravniku, da lahko zabeleži morebiten izbruh bolezni.
Bolezni, ki se prenašajo s hrano med nosečnostjo, lahko povzročijo resne zdravstvene težave, spontani splav, prezgodnji porod, mrtvorojenost ali celo smrt matere. Mikroorganizmi ali kemični onesnaževalci lahko na različne načine vplivajo na mater in plod.
Škodljivi mikroorganizmi ali kemični elementi lahko prehajajo skozi placento in škodujejo razvijajočemu se plodu. Posledično lahko okuženi plod ali novorojenček doživi številne zdravstvene težave ali celo smrt.
Preprečevanje bolezni, ki se prenašajo s hrano, je enostavno: pogosto si umivajte roke in kuhinjske površine, ločujte živila, kuhajte in pecite na ustreznih temperaturah in dovolj časa.
Poškodbe možganov pri novorojenčkih
Mesto otrokove poškodbe možganov je odvisno od gestacijske starosti, kar pojasnjuje sprememba prekrvavljenosti osrednjega živčevja med dozorevanjem. Pri nedonošenčkih, mlajših od 35 tednov, se poškodbe nahajajo v globljih delih možganov (periventrikularno področje). Pri novorojenčkih nad 35. tednom starosti pa se običajno nahajajo v možganski skorji ali izpod nje.
Najpogostejši vzroki poškodb možganov pri novorojenčkih so intrakranialne krvavitve in hipoksično-ishemične poškodbe (zaradi nezadostne oskrbe s kisikom).
Intrakranialne krvavitve
Krvavitve v tkivih pod lobanjo so navadno pri novorojenčkih. Frekvenca in vrsta krvavitev zavisi od trajanja nosečnosti; krajša nosečnost pomeni večjo frekvenco krvavitev.
- Epiduralna krvavitev: Običajno povezana s prelomom lobanje.
- Subduralna krvavitev: Danes zelo redka, predvsem posledica travme med porodom, posebej ob kirurškem posegu. Pojavlja se pri donosenih novorojenčkih.
- Subarahnoidalna krvavitev: Ima najboljšo prognozo med vsemi oblikami krvavitev. Pogostejša pri nedonošenčkih. Najpogostejši vzrok je hipoksija, redkeje travma.
- Intracerebralne krvavitve: Krvavitve v možganskih tkivih. Delimo jih na periventrikularne in intraventrikularne. Čeprav se štejejo kot poškodbe pri nedonošenčkih, se vse pogosteje pojavljajo pri donošenih novorojenčkih. Povzročajo jih hipoksija ali travma.
Obseg krvavitev se stopnjuje po Papilleovi lestvici. Krvavitve prve in druge stopnje imenujemo nezapletene. Krvavitve tretje in četrte stopnje so zapletene. Glavni dejavnik, ki vpliva na prognozo, je obsežnost krvavitve in razvoj zapletov. Manjše krvavitve povzročajo blažjo klinično sliko, večje pa težjo. Krvavitve prve in druge stopnje redkeje povzročijo motorične in kognitivne posledice, čeprav nekateri avtorji navajajo, da do 30% otrok s takšnimi stopnjami kaže neko nevrorazvojno motnjo. Pri do 20% novorojenčkov s krvavitvami tretje stopnje pride do smrtnega izida, pri ostalih pa se lahko v visokem odstotku razvije cerebralna paraliza ali neka oblika nevromotoričnega odstopanja.
Hipoksično-ishemična encefalopatija
Je postopna encefalopatija, ki nastane kot posledica pomanjkanja kisika v krvi (hipoksemija) in/ali motnje pri preskrbi možganov s krvjo in kisikom (ishemija). Pogostejša je pri nedonošenčkih. Posledice so lahko trajne poškodbe, cerebralna paraliza, mentalna zaostalost in epilepsija.
Žariščne in večžariščne možganske poškodbe
Najpogostejši vzrok so tromboembolična dogajanja. Pri 50% novorojenčkov z žariščnimi ishemičnimi poškodbami je zajeta srednja možganska arterija, pogosteje leva. Venske tromboze so redkejše. Te poškodbe lahko vodijo do smrti celic z izgubo možganskega tkiva in nastanka votlin.
Periventrikularna levkomalacija
Je hipoksično-ishemična poškodba, ki običajno nastane pri nedonošenčkih zaradi specifičnosti razvoja njihovih možganov. Zaradi smrti celic prihaja do nastanka votlin v bližini možganskih komor, kar je pogosto povezano s povečanjem možganskih komor (ventrikulomegalijo).
Poškodbe med porodom in pri dojenčku
Porod je velik telesni napor za mamo in otroka. Porodna pot je zahtevna, včasih pa se pojavijo zapleti.
Poškodbe rodil oziroma porodne poti
Poškodbe rodil lahko nastanejo spontano ali ob porodniških posegih. Najpogostejše so raztrganine presredka, zunanjega spolovila, nožnice in materničnega vratu. Raztrganina presredka se pojavi pri vsakem šestem porodu v Sloveniji, poškodba nožnice pri vsakem dvajsetem, poškodba zunanjega spolovila pri vsakem tridesetem in poškodba materničnega vratu pri vsakem petdesetem porodu.
Večino raztrganin po porodu zašijejo, razen manjših, ki ne krvavijo in se celijo spontano. Raztrganina presredka se redko lahko zatrga globlje do mišice zapiralke zadnjika ali stene zadnjega dela črevesja (raztrganina tretje ali četrte stopnje), kar se zgodi približno enkrat na petsto porodov.
Raztrganina maternice
Do raztrganine maternice pride običajno na mestu brazgotine po predhodni operaciji (miom, nepravilno oblikovana maternica, carski rez), predvsem pri mnogorodnicah ob močnih popadkih. V Sloveniji se beleži ena raztrganina na približno dva tisoč porodov. Znaki so močna bolečina, občutljivost maternice, prenehanje popadkov in padec srčnih utripov ploda. Zdravljenje je kirurško, včasih je potrebna odstranitev maternice.
Inverzija maternice
Je redek zaplet, ki lahko nastane pri premočnem vlečenju posteljice. Maternica se pojavi v nožnici ali pred njo in močno krvavi.
Poškodbe mehurja
Pri vaginalnem porodu so izjemno redke, večja je nevarnost pri carskem rezu, še posebej po predhodnem carskem rezu ali zarastlinah. Možnost poškodbe ocenjujemo približno ena na tisoč carskih rezov. Pomembno je takojšnje odkrivanje in oskrba poškodbe.
Inkontinenca
Če je mišičje medeničnega dna šibkejše, lahko po več porodih pride do popuščanja mišic in posledične inkontinence. Keglove vaje lahko pomagajo pri krepitvi mišičja medeničnega dna.
Mehanske poškodbe otroka
So praviloma posledica težkega poroda. Nepravilne vstave so tiste, pri katerih vodilni plodov del ni teme glave. Dojenčkova glava je zelo prilagodljiva, kar omogoča preoblikovanje med porodom.
- Cefalhematom: Izliv krvi pod pokostnico ene od lobanjskih kosti, največkrat temenske. Je trši od otekline, pod prsti se čuti pretakanje tekočine in je ostro omejen z robovi kosti. Lahko se pojavi simetrično na obeh straneh. Resorpcija je zelo počasna, ostanki krvavitve so vidni več tednov.
- Krvavitev pod kožo (subkutana krvavitev): Kri ni omejena s kostnim robom in se preliva pod kožo. Večja je nevarnost okužbe. Videz je lahko hujši od teže obolenja. Včasih so otroci čisto podpluti v obraz, z rdečimi in oteklimi očesnimi veznicami. Do tega pride, kadar gre otrok z obrazom naprej ali če je imel popkovnico tesno ovito okoli vratu. Modrice izginejo v tednu ali dveh. Možen stranski pojav je močneje izražena zlatenica.
- Poškodba vratne mišice (sternokleidomastoidne mišice): Krvavitev je sprva težko opazna, a so njene posledice opaznejše. Mišica se začne krčiti, zato ima otrok glavo nagnjeno na bolno stran, obraz pa obrnjen k zdravi strani. Zdravljenje obsega nežno masažo prizadete mišice. Trajno skrčena mišica lahko privede do tortikolisa (krivega vratu) in skolioze.
- Poškodba živcev vratu: Pri premočnem pritisku ali vlečenju za vrat se lahko živci nategnejo in poškodujejo. Izjemno redko lahko pride do pretrganja živčnih vlaken, kar povzroči ohromelost zgornje okončine. Posledice so odvisne od višine poškodbe.
- Zlom ključnice: Najpogostejša zlomljena kost. Če je kost le počena, lahko zlom spregledamo. Terapija je povezovanje roke na prsni koš, da otrok z njo ne opleta. Po tednu dni je prelom obvladan, potrebna je nadaljnja previdnost. Rentgensko slikanje običajno ni potrebno.
- Zlom dolgih kosti udov: Izjemno redko. Diagnostika in zdravljenje potekata po travmatološki doktrini. Operativno naravnavanje kosti praktično ni potrebno.
Patient Education Animation: Labor and Vaginal Birth
Infekcije v nosečnosti in pri novorojenčku
Nekatere bakterije in virusi predstavljajo resno grožnjo tako za nosečnico kot za otroka.
- Listerija: Kot že omenjeno, se najpogosteje okužimo z uživanjem nepravilno obdelane hrane, zlasti nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov, perutnine, mesa, morskih sadežev. Pri nosečnici lahko povzroči prezgodnji porod, spontani splav ali mrtvorojenost.
- Toksoplazmoza: Okužba s parazitom Toxoplasma gondii. Prenos poteka z neposrednim stikom z mačjimi iztrebki, onesnaženo zemljo, zaužitjem okužene hrane in vode, ali s surovim ali slabo toplotno obdelanim mesom. Če se okužba prenese na plod, lahko povzroči spontani splav, mrtvorojenost, prezgodnji porod ali resne zdravstvene težave novorojenčka (umska prizadetost, motnje vida in sluha). V Sloveniji se izvaja obvezni program presejanja nosečnic na toksoplazmo.
- Hepatitis B: Virusna okužba, ki se prenaša z okuženo krvjo, telesnimi tekočinami, spolnimi stiki in z matere na otroka. Pri 90% novorojenčkov, okuženih pred ali ob rojstvu, okužba ostane doživljenjsko. Test na hepatitis B se opravi proti koncu nosečnosti ali ob porodu.
- Sifilis: Redko obolenje, ki ga povzroča bakterija. Prenaša se s spolnimi stiki, okuženo krvjo in z nosečnice na otroka. Test na sifilis se opravi ob prvem pregledu v nosečnosti.
- Rdečke: Zelo nalezljiva virusna bolezen, ki se v Sloveniji zaradi visoke precepljenosti redko pojavlja. Največje tveganje za okvare ploda je v zgodnji nosečnosti. Cepljenje pred nosečnostjo je najučinkovitejši ukrep.
- Norice (vodene koze): Povzroča jih virus varičela-zoster. Če nosečnica zboli za noricami, lahko potekajo bolj zapleteno. Virus se lahko prenese na plod in povzroča okvare prstov, udov, kože. Če nosečnica zboli tik pred porodom, lahko pride do hude oblike noric pri novorojenčku. Pomembno je izogibanje bolnikom z noricami.
- Streptokok skupine B: Bakterija, ki povzroča predvsem okužbe novorojenčkov. Prenos na otroka lahko poteka med porodom. Testiranje na nosilnost streptokoka se lahko opravi proti koncu nosečnosti. Če je nosečnica nosilka, ob začetku poroda prejme antibiotike.
- Citomegalovirus (CMV): Pogosto se pojavlja. Stik s slino ali urinom majhnih otrok je glavni vzrok okužbe nosečnic. Virus lahko prehaja skozi posteljico in povzroča prirojene okvare ploda (zlatenica, povečana jetra in vranica, težave z dihanjem, krči, okvare vida in sluha, duševna zaostalost).
Splošni preventivni ukrepi za preprečevanje okužb:
- Nosečnica naj ne uživa surovega mesa, perutnine, rib in nepasteriziranih mlečnih izdelkov.
- Meso naj med pripravo dobro prepeče ali prekuha.
- Izogibajte se mehkih sirov, kot so feta ali brie, razen če so označeni kot pasterizirani.
- Izogibajte se božanju neznanih mačk in stikom z njihovimi iztrebki. Pri čiščenju mačjega stranišča uporabljajte zaščitne rokavice.
- Pri vrtnarjenju uporabljajte rokavice.
- Pogovorite se z izbranim ginekologom o testiranju na spolno prenosljive okužbe, hepatitis B, sifilis in toksoplazmo.
Zavedanje o teh dejavnikih in skrbna preventiva sta ključnega pomena za zagotavljanje zdrave nosečnosti in varnega prihoda novega življenja na svet.
tags: #fizicne #poskodbe #otroka #v #nosecnosti