Največja človeška mojstrovina je ustvariti novo življenje in poskrbeti zanj, da se razvije v zdravega potomca. Veliko radosti, predanosti in topline preveva dušo ženske, ko v njenem telesu nastaja njen in partnerjev otrok. Ena misel pa je zagotovo najmočnejša: »Naj bo to dete zdravo, da bo vsem v veselje!« Otrok je v materinem trebuhu popolnoma odvisen od navad in razvad svoje »gostiteljice«, zato je v tem obdobju potrebno še posebej okrepiti telo in poskrbeti za ustrezen vnos hranil. Ni potrebno, da nosečnica je »za dva«, prav pa je, da pri izbiri hrane, ki jo zaužije, misli tudi oz. predvsem na razvijajočega se otroka. Preudarno naj izbira hrano, da tako zagotovi potrebne snovi za zdrav razvoj ploda.
Ključna vloga folne kisline v zgodnji nosečnosti
V prvih tednih po zanositvi je ključnega pomena optimalen vnos folne kisline (vitamin B9), od katerega sta odvisna razvoj zarodka in rast ploda. Skupaj z vitaminom B12 sta odločilna za preprečevanje nepravilnega razvoja hrbteničnega kanala (nevralne cevi), ki se v zarodku razvije že 4. teden po spočetju. Priporočljivo ju je jemati že mesec pred zanositvijo in vsaj do 12. tedna nosečnosti, saj predstavlja premajhen vnos vitaminov nepravilno zapiranje nevralne poti in tako zvečano nevarnost za spontan splav in prirojene napake. Okvare nastanejo v predelu glave, v lobanji in možganih, ter hrbtenice. Mnoge so nezdružljive z življenjem. Če pa se otroci z njimi rodijo, največkrat niso sposobni normalno živeti ali pa so telesno ali duševno prizadeti.
Ministrstvo za zdravje priporoča, da nosečnice jemljejo 400 mcg (mikrogramov) folne kisline na dan. Najbolje je, da z jemanjem dodatka začnete že takrat, ko poskušate zanositi, da imate zdrav vnos že od samega začetka nosečnosti. Priporočenih 400 mcg folne kisline vsebujejo številni prenatalni multivitaminski dodatki, po želji pa se lahko odločite tudi za ločen dodatek. Če imate nižje dohodke, ste morda upravičeni do brezplačnih prehranskih dopolnil v okviru državne pobude za zdrav začetek.
Folna kislina kot gradnik plodnosti in razvoja
Vitamin B9 je že v osnovi potreben za plodnost moških in žensk. Pri moških prispeva k spermatogenezi, pri ženskah pa k zorenju oocitov - ženskih spolnih celic, pripravljenih na oploditev, k vgnezditvi jajčeca in nastanku placente. Folna kislina, znana tudi kot vitamin B9, je ključnega pomena za zdrav razvoj ploda, še posebej v zgodnjih fazah nosečnosti. Ta vitamin igra ključno vlogo pri tvorbi DNA, ki je temelj vseh živih organizmov. Prav tako je bistven za tvorbo rdečih in belih krvnih celic ter za normalno delovanje centralnega živčnega sistema. Eden izmed najpomembnejših razlogov, zakaj je folna kislina ključna v rodni dobi, je njena sposobnost preprečevanja okvar nevralne cevi pri novorojenčkih. To so hude napake v razvoju hrbtenjače in možganov, ki se lahko pojavijo že v zgodnjih fazah nosečnosti. Folna kislina pomaga pri ovulaciji in sodeluje pri tvorbi materničnega tkiva, ki je ključno za uspešno gnezdenje oplojenega jajčeca.
Še preden ugotovite, da ste noseči, folat ali folna kislina v obliki, v kateri je izdelana, opravlja svojo nalogo in podpira razvoj otroka. Skupaj tvorita osrednji živčni sistem vašega otroka, ki bo deloval kot nadzorni center za celotno telo vašega otroka in bo podlaga za nadaljnjo rast, razvoj in normalno delovanje kasneje v življenju. Ustrezen vnos folne kisline pred zanositvijo in v zgodnjih fazah nosečnosti lahko zmanjša tveganje za napake nevralne cevi, kot sta spina bifida in anencefalija, za do 70 %. Poleg napak nevralne cevi lahko folna kislina prispeva tudi k preprečevanju drugih prirojenih napak, kot so razcepljena ustnica in nekatere srčne napake.
Naravni viri in biorazpoložljivost folatov
Človeški organizem vitamina B9 ne more sam proizvajati, zato ga mora pridobiti s hrano. Bogat vir predstavlja zelena zelenjava, na primer zelena solata, špinača, brokoli, brstični ohrovt. Večje količine se ga nahajajo tudi v cvetači, fižolu, grahu, repi, sončničnih semenih in sadju (banane, jagode, grenivke, maline, pomaranče). Veliko ga vsebujejo še jetra in kvas.
V hrani se nahaja v obliki folatov (v večini kot »metafolin «, 5-metiltetrahidrofolat), ki so topni v vodi in zelo občutljivi na svetlobo in toploto. Med pripravo hrane se velik del folatov uniči, hkrati pa se folati slabo absorbirajo iz črevesja. Ocenjuje se, da je povprečna biorazpoložljivost folatov iz mešane hrane tako le 50 %.
Dostopni viri folatov v naravi vključujejo stročnice (fižol, leča), zeleno listnato zelenjavo (špinača, brokoli, solata), citruse (pomaranče, limone), oreščke in semena, jajca, avokado, rdečo peso, brokoli in banane. Zelenolistna zelenjava, kot so špinača, brokoli, solata, jetra, fižol in ohrovt, so glavni viri folatov v naravi. Folat, ki ga najdemo v hrani, je občutljiv na povišane temperature, svetlobo, oksidacijo in je topen v vodi. Zato je priporočljivo, da živil, ki vsebujejo folat, ne kuhamo predolgo.
Folna kislina vs. folati: Razlike in prednosti
Folna kislina pa je sintetična oblika vitamina B9, ki je sestavina prehranskih dopolnil. Njena prednost je v tem, da jo organizem lažje vsrka in izkoristi kot folate. Vendar pa postane folna kislina biološko aktivna šele po pretvorbi v tetrahidrofolat (THF). THF nastane v jetrih s pomočjo encima metiltetrahidrofolat reduktaze (MTHFR). Novejše raziskave so pokazale, da ima 50 % žensk zaradi zmanjšane aktivnosti encima MTHFR moteno presnovo folne kisline v aktivno obliko folata.
Folna kislina in folat se v širši javnosti pogosto zamenljivo uporabljata, kar nemalokrat povzroči zmedo. Prva glavna razlika med folno kislino in folatom je v mestu njune prebave. Folat se presnavlja v tankem črevesju, folna kislina pa v jetrih. Ko vnesemo folate v telo, na primer z listnato zelenjavo, jih bo naše telo nemudoma porabilo. Ko pa se v telo vnese folna kislina, bodisi s prehranskimi dopolnili bodisi z obogatenim kruhom, se bo najprej morala pretvoriti v aktivno obliko, zato bo njeno delovanje počasnejše. Ravno to je eden izmed razlogov, da danes na trgu obstajajo tudi prehranska dopolnila, ki že vsebujejo aktivno folno kislino.
Folna kislina je stabilnejša oblika folata, ki ga naše telo tudi lažje absorbira. Sintetično pridobljena oblika folne kisline je po zaužitju podvržena številnim presnovnim reakcijam v telesu, v katerih nastane za telo uporabna oblika folatov - 5-metil tetrahidrofolat ali aktivna oblika folne kisline. Med dostopnimi viri folatov je najboljša izbira aktivna oblika folne kisline - 5-metil tetrahidrofolat - ki ga lahko v celoti izkoristijo tudi ljudje, ki imajo zaradi polimorfizma MTHFR oslabljeno sposobnost pretvorbe folne kisline v njeno aktivno obliko.
Priporočen vnos in preskrbljenost s folati
Priporočen dnevni vnos (PDV) folata za odraslega človeka je 200 µg, kar je enostavno doseči z običajno pestro in uravnoteženo prehrano. Le kot primer - takšno količino folata v telo vnesete, če tekom dneva zaužijete dva kuhana šparglja (120 g) in dva kuhana brsta brstičnega ohrovta (42 g). Povečane potrebe po folatu imajo predvsem nosečnice in doječe matere.
Ocenjuje se, da preskrbljenost s folatom med mnogimi prebivalci Slovenije ni optimalna. Prenizki vnosi so bili ugotovljeni pri otrocih in najstnikih - le 50 % priporočenega vnosa. Pri odraslih moških je bila preskrbljenost s folatom večinoma zadostna, ne pa tudi pri ženskah v rodni dobi, ki ga večinoma zaužijejo premalo. Pozor pri načrtovanju nosečnosti! Potrebe po folatu so bistveno povečane med nosečnostjo, zaradi prenosa folata v materino mleko pa tudi med dojenjem.
Za odrasle so vrednosti podane upoštevajoč priporočila D-A-CH in Uredbo (EU) št. Priporočen dnevni vnos folata za nosečnice je 400 mikrogramov na dan do vsaj tretjega meseca nosečnosti, enako količino strokovnjaki priporočajo tudi ženskam, ki želijo zanositi, in za doječe matere.
Pomanjkanje folata in njegovi znaki
Pomanjkanje folata se kaže s povečano stopnjo delitve rdečih in belih krvnih celic in kot megaloblastna anemija. Folat je v tesni povezavi z železom in vitaminom B12. Uživanje večjih količin folatov lahko prikrije simptome pomanjkanje vitamina B12, kar otežuje ustrezno diagnozo in ukrepanje. Zgornja dopustna meja folatov, ki se naravno nahajajo v živilih, ni določena, saj ni dokazov o škodljivosti vnosa, višjega od priporočenega.
Pomanjkanje vitamina B: Vse, kar morate vedeti
Pomanjkanje folne kisline se lahko izrazi z množico različnih simptomov in znakov. Pojavijo se lahko utrujenost, bledica, razdražljivost in omotica. V ustni votlini lahko nastanejo afte in razjede. Nekateri poročajo celo o zmanjšanem občutku okušanja. Pride lahko do motenj spomina in koncentracije. Razvije se lahko depresija. Pogosti so tudi gastrointestinalni znaki, kot je driska. Pri pomanjkanju vitaminov skupine B so pogosta tudi vnetja kože ter pekoče in utrujene oči. Hrapava, razpokana in luskava koža je tudi lahko povezana s pomanjkanjem vitaminov skupine B. Razbarvanost kože lahko kaže na pomanjkanje piridoksina. Luskinasta koža na nosu in razjede v ustnih kotičkih opozarjajo na pomanjkanje riboflavina.
Pomen folne kisline za splošno zdravje
Folna kislina ima pomembno vlogo pri zniževanju ravni homocisteina oz. aminokisline, ki lahko ob povišanju poškoduje stene krvnih žil in poveča tveganje za aterosklerozo, srčni infarkt in možgansko kap in jo, skupaj s preostalimi B vitamini, pomaga razgraditi v neškodljive snovi, to pa pomeni tudi manj obremenitev za srce in ožilje. Reden vnos folne kisline lahko zato prispeva k boljši cirkulaciji, elastičnosti žil in manjši verjetnosti za vnetne procese v srčno-žilnem sistemu.
Ima pomembno vlogo tudi pri ohranjanju možganskega zdravja, saj neposredno sodeluje pri delovanju živčnega sistema in presnovi nevrotransmiterjev kot so serotonin, dopamin in noradrenalin oz. kemikalije, ki vplivajo na naše razpoloženje, spanje in kognitivne funkcije. Nekatere raziskave so dokazale tudi pomemben vpliv folne kisline na pravilno delovanje možganov in upočasnjen upad kognitivnih sposobnosti, zlasti pri starejših. Preko različnih mehanizmov, kot so zmanjšanje ravni homocisteina, izboljšanje vaskularnega zdravja, zmanjšanje vnetja in preprečevanje pomanjkanja folata v možganih, naj bi folna kislina vplivala na spomin, hitrost obdelave informacij in splošno kognitivno delovanje.
Prehranska dopolnila in priporočila
Kljub temu da je folna kislina prisotna v nekaterih živilih, se pogosto priporoča dodajanje prehranskih dopolnil, da se zagotovi zadosten dnevni vnos. Zakaj? Ker nosečnost zahteva večjo količino folne kisline, kot jo običajno dobimo iz hrane, in ker je pravilna oskrba s tem vitaminom v zgodnjih fazah nosečnosti izjemnega pomena.
Prehranska dopolnila so izdelki, namenjeni dopolnjevanju prehrane z dodatnimi hranili ali drugimi snovmi. Običajno so na voljo v obliki tablet, kapsul, praškov, tekočin ali žvečilnih gumijev. Glavni namen tovrstnega dodajanja hranil je dopolnitev morebitnih prehranskih pomanjkljivosti, krepitev telesa med nosečnostjo, dojenjem, v starosti ali pri povečani telesni aktivnosti, okrepitev imunskega sistema, podpora splošnemu zdravju, predvsem pa zdravju kosti, sklepov in prebavnega trakta.
Pri jemanju prehranskih dopolnil je treba biti pozoren predvsem na njihovo kakovost in varnost. Upoštevanje navodil na embalaži je ključno. Vse bolj priljubljene so dandanes tudi vitaminske infuzije. Gre za neposredno dovajanje vitaminov in mineralov v krvni obtok, kar omogoča hitrejšo in boljšo absorpcijo v primerjavi z oralnim jemanjem prehranskih dopolnil. Čeprav so prehranska dopolnila enostavno dostopna v prosti prodaji, to še ne pomeni, da je njihova uporaba popolnoma brez tveganj. Pri jemanju kakršnih koli prehranskih dopolnil je treba biti previden zaradi možnosti predoziranja; tudi nekateri vitamini in minerali lahko namreč povzročijo neželene učinke na telesu, če se jemljejo v čezmernih odmerkih. Ljudje včasih jemljejo prehranska dopolnila, namesto da bi poiskali zdravniško pomoč, kar lahko vodi do zdravstvenih zapletov zaradi zamude pri zdravljenju. Tukaj pa je še morebitna interakcija prehranskih dopolnil z drugimi zdravili.
Priporočenega dnevnega odmerka se ne sme prekoračiti. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznoliko prehrano ter zdrav življenjski slog. Shranjevati nedosegljivo otrokom! Nosečnice, doječe matere ter osebe, ki uživajo zdravila, naj se o uporabi posvetujejo z zdravnikom ali farmacevtom.
Zaključek
Skrb za zdrav razvoj dojenčka se začne že pred njegovim spočetjem. Zdravje in primeren prehranski status matere sta ključna dejavnika za uspešen začetek, potek in zaključek nosečnosti. Folna kislina je življenjsko pomemben vitamin, ki podpira človekovo zdravje na številnih ravneh in v različnih obdobjih. Z uravnoteženo prehrano, bogato z naravnimi viri folata, in po potrebi s prehranskimi dopolnili, pridobljenimi od preverjenih virov, lahko poskrbimo za optimalno zdravje in dobro počutje. V primeru pomanjkanja je nujno, da se držimo zdravnikovih nasvetov in predpisane terapije, z njegovim odobrenjem pa lahko s pomočjo prehranskih dopolnil, za povečanje vnosa, izberemo tudi kapsule, ki bodo poskrbele za želen dvig ravni.