Gibalni razvoj otroka je fascinanten proces, ki se začne že v prvem mesecu življenja in se nadaljuje skozi celotno predšolsko obdobje. Ta razvoj ni le niz osvojenih veščin, temveč temeljna podlaga za celosten telesni, čustveni, socialni in kognitivni razvoj. Vsak otrok je edinstven, zato je pomembno razumeti, da obstajajo naravna odstopanja in razlike v tempu napredovanja, ki ne pomenijo nujno težav. Ključno je spremljati otrokov razvoj celostno in se po potrebi posvetovati s strokovnjaki.
Prvi meseci: Od refleksnih gibov do prvih nadzorovanih premikov
Obdobje dojenčka se začne v drugem mesecu po rojstvu, ko se otrok že postopoma prilagaja na okolje zunaj maternice. Prvi mesec po rojstvu je namenjen predvsem tej prilagoditvi in spoznavanju novega družinskega člana. V tem času gibanje novorojenčka zaznamujejo refleksni gibi, ki jih lahko opišemo kot "vse ali nič". Novorojenček še nima selektivnih ali nadzorovanih gibov. Zaradi naravno zvišanega mišičnega tonusa pride do verižnih reakcij, kjer v gibanje sodeluje celo telo, kar je nekoordinirano in nepovezano z večjimi gibi. Če novorojenček iztegne nogico, se ta takoj pokrči nazaj v prvotni položaj, kar je refleks na nateg. Ko se novorojenček giba, to počne s celim telesom, miruje le v spanju. V hrbtni legi poskuša glavico prinesti proti sredini, a mu ta takoj pade nazaj. Na trebuhu so rokice in nogice pokrčene k telesu, težišče je na glavi in vratu, otrok poskuša dvigniti glavo od podlage, a mu to še ne uspeva najbolje.
V drugem mesecu se gibanje postopoma začne usmerjati proti sredini. Gibanje "vse ali nič" izgine, obseg gibov je manjši, nogice in rokice se pri premikanju ne vračajo več v enak položaj. Glavo že prinese na sredino in jo za kratek čas zadrži, prav tako za kratek čas fiksira pogled. Kadar ima glavo obrnjeno na stran, je obrazna stran telesa bolj iztegnjena (roka, noga), zatilna stran pa bolj pokrčena - to je asimetrični tonični vratni refleks, ki gradi občutek sredine in prispeva k razvoju občutka leve in desne strani telesa. Na trebuhu so roke pokrčene ob telesu in glavico lahko dvigne toliko, da nos dvigne od podlage.
Pri treh mesecih otrok glavo že zadrži v srednjem položaju ter pogleda levo in desno. Noge postavi v položaj, kjer so kolena pravokotno dvignjena nad kolki, v tem položaju so noge aktivne, stopala se dotikajo in premikajo. Noge lahko spusti na podlago, na zunanji rob stopal. Roke pripelje na sredino telesa, vendar še ne posegajo v prostor. Prisotno je nenehno drobno gibanje celega telesa, imenovano drencanje, ki je pomembno za pridobivanje stabilnosti in občutka sredine. Na trebuhu sta komolca za malenkost bolj naprej kot ramena, kar zagotavlja stabilen in funkcionalen položaj za dviganje in spuščanje. V prvih treh mesecih dojenček zraste približno 3,5 cm na mesec, na teži pa pridobiva okrog 200 gramov tedensko.
Polovica leta: Raziskovalec sveta in prve samostojne spretnosti
Druga polovica leta je za starše izredno dinamična, saj dojenček postane pravi raziskovalec. Dojenček po tretjem mesecu že razlikuje med dnevom in nočjo, več spi ponoči (približno 10 ur), a še vedno potrebuje več dremežev čez dan. Večina dojenčkov se za hranjenje še vedno zbuja enkrat do dvakrat na noč, nekateri pa že spijo po šest ur skupaj. Naslednje tri mesece po rojstvu dojenčki na teži pridobivajo nekoliko manj - približno 140 gramov tedensko, v dolžino pa zrastejo približno 2 cm na mesec.
V četrtem mesecu na hrbtu leži vzravnano in vzdržuje sredino. Ta položaj omogoča dvig medenice od podlage in noge prosto postavljene v prostor, pokrčene v kolenih in kolkih približno 90°. Vid vzpodbudi poseganje z rokami v prostor, ko zagleda svoja kolena, pa se jih poskuša dotakniti. Prekucne se že na bok, kjer glavo za kratek čas lahko dvigne od podlage, za igro pa se še vedno obrne nazaj na hrbet. Na trebuhu je na komolcih, z glavo lahko giba v vse smeri. Če se istočasno odrine od komolca in kolena na isti strani telesa, se lahko prekucne na hrbet.
V petem mesecu je dvig medenice v hrbtnem položaju še močnejši, otroka zanimajo njegova stopala in prstki na nogah. Ko se zasuče na trebuh, že med zasukom aktivira dvig glave. V bočnem položaju je stabilnejši in ga zadrži dlje časa, tudi za igro. Na trebuhu je obremenjena noga bolj iztegnjena kot noga, ki je bolj razbremenjena in v bolj pokrčenem položaju. Pojavi se tudi dejavnost, ki ji rečemo plavanje, med katero so noge popolnoma iztegnjene in roke dvignjene, glava pa gleda v prostor.
Na prehodu iz petega v šesti mesec se na trebuhu začne vrteti v levo ali v desno stran (pivotiranje). Sposoben je hotenega odpiranja in zapiranja dlani, ko vidi predmet, gre z rokami proti njemu. Na hrbtu se opre z nogami na podlago in dviguje medenico. Na hrbtu pogleda vstran in nazaj za mamo ali igračo ter se tako obrne na trebuh. Ko je na trebuhu oprt na dlani, mu uspe odriniti se nazaj na vse štiri. Okoli šestega meseca otrok že sedi ob opori, nekateri pa že samostojno. Refleksni gibi jezička pričnejo izginjati, otrok uživa v družbi za mizo. Nadaljujemo z dojenjem oziroma hranjenjem po steklenički, uvajati pa začnemo tudi običajno hrano. Hranjenje z različnimi vrstami živil, različnih konsistenc in na različne načine, je pomembno ne le za rast telesa, pač pa tudi za razvoj organov govora.
Od plazenja do prvih korakov: Raziskovanje prostora in novih veščin
Približno v starosti sedmih mesecev se otrok začne premikati po vseh štirih. Nekateri dojenčki tega nikoli ne počnejo, kar še ne pomeni, da je z razvojem kaj narobe. Iz položaja na vseh štirih lahko izteguje eno ali drugo nogo vstran in kmalu ugotovi, kako se lahko samostojno usede z zasukom na eno stran. V tej starosti otrok v gibanju postane svoboden in ima vse možnosti za raziskovanje okolja. Vendar pa se vse to ne zgodi nujno do sedmega meseca; lahko pride tudi precej kasneje in je še vedno v mejah normale.
Ko je otrok sposoben premikanja po vseh štirih, je le še vprašanje časa, kdaj se bo začel dvigovati ob opori in postavljati na noge. Prvi poizkusi stoje se začnejo, ko se otrok z rokami poskuša povleči gor. Ko se postavi na noge, se še ne zna kontrolirano spustiti nazaj na tla, zato pade nazaj na zadnjico. S ponovitvami se nauči odrivati od nog in ne vleče več gor z rokami. Spuščanje nazaj na podlago postane postopnejše in bolj načrtovano. Otroku je treba omogočiti čim več svobodnega gibanja po prostoru in ga ne smemo omejevati. Prva stoja je nestabilna in širokobazna. S ponavljanjem otrok pridobiva stabilnost in ravnotežje. Sprva se drži z obema rokama, pozneje samo z eno in na koncu stoji brez držanja. V rokah lahko drži igračo. Če ga kaj zanima, kar je previsoko, se dvigne na prste.
Otrok se najprej nauči hoje vstran, pri čemer si pomaga z oporo rok na predmete. Ko za hojo ne potrebuje več opore rok, kar pomeni, da je pridobil dovolj stabilnosti in ravnotežja ter vso težo prenese na noge, začne hoditi naprej. Prva hoja je negotova, širokobazna, z rokami visoko in komolci rahlo za linijo ramen. Hoja počasi postaja bolj gotova in stabilna, roke se spustijo, medenica se poravna in ravnotežni odzivi se izboljšajo. Večina otrok lahko nekaj sekund samostojno stoji pri enajstih mesecih. Večina zdravih otrok shodi med devetim in osemnajstim mesecem starosti. Ni pomembno le, kdaj otrok shodi, pač pa tudi kako. Zelo asimetrično gibanje ali hoja po prstih zahteva napotitev v razvojno ambulanto. Večina otrok usvoji zrele vzorce hoje šele pri treh letih.
V dvanajstem mesecu večina otrok potroji svojo porodno težo, od rojstva pa v dolžino zraste približno 25 cm. Tako večina 12-mesečnikov tehta okoli 12 kilogramov in je visokih okoli 80 centimetrov. V starosti šestih do dvanajstih mesecev otrok usvoji tudi gibe drobnih mišic govoril in rok. Od okornega držanja žlice do tega, da se zmore nahraniti sam. Pri devetih mesecih prične uporabljati pincetni prijem. Z malo pomoči zna lepo piti iz skodelice, pomaga pri oblačenju ter prične uporabljati geste: pomaha v slovo, pošlje poljubček, pokaže, kaj ga zanima. Geste so praviloma predhodniki besed.
Gibalni razvoj v drugem in tretjem letu: Napredek in raznolikost
V drugem letu življenja se rast še dodatno upočasni. Otrok v višino zraste približno 1 cm mesečno (približno 12 cm v celem letu), teža se poveča le še za približno 3 kilograme. Prvi mlečni zob običajno izraščajo med 6. in 9. mesecem starosti. Zamenjava stekleničke s kozarčkom, pitje vode za žejo in umivanje zob so pomembni ukrepi za nego ustne votline.
Malček (od 1. do 3. leta starosti) se s hojo zelo aktivno loteva raziskovanja okolja. Sprva okorna hoja napreduje iz dneva v dan. Pri 14. mesecih se otrok skloni in pobere igračo. Pri 15. mesecih po vseh štirih pleza po stopnicah in pred seboj poriva igračo na kolesih. Pri 16. mesecih zna hoditi vzvratno in poskuša brcati žogo. Pri letu in pol se ob pomoči pokončno vzpenja po stopnicah in zna usesti na stol; hoja postaja vse bolj trdna. Pri 19. mesecih začne teči. Pri 20. mesecih poskuša stati na eni nogi. Do starosti dveh let otrok že pazi na ovire pri hoji, sam hodi po stopnicah tako, da se drži za ograjo. Otroci do tretjega leta starosti se praviloma spontano gibljejo, radi imajo izštevanke, ritmične pesmice in nagajivke, ob čemer se lahko ritmično gibljejo. Dve- in triletniki imajo radi plesne igrice v skupini in rajanje ob pesmici Ringa, ringa, raja. Skupinske igre poleg gibalnih razvijajo tudi spoznavne sposobnosti. Gibanje in igra se povezujeta, saj oboje spodbuja delovanje možganov.
Predšolsko obdobje: Izpopolnjevanje spretnosti in raznovrstnost dejavnosti
Otrok v zgodnjem otroštvu (od 3. do 6. leta starosti) postopoma izpopolnjuje svoje gibalne vzorce. V obdobju malčka se pri gibanju že kažejo razlike med dečki in deklicami. Dečki imajo močnejše podlahti, deklice pa so bolj gibčne. Raznovrsten nabor gibalnih aktivnosti je ključen za celostni gibalni razvoj.
Grobogibalne spretnosti zajemajo koordinacijo in ravnotežje, kot so hoja, tek, poskoki, preskoki in igre z žogo. Drobnogibalne spretnosti pa vključujejo natančen nadzor in koordinacijo drobnih mišic rok in prstov, kot so pisanje, risanje, slikanje, igranje glasbil, igra s plastelinom in sestavljanke. Gibalne spretnosti urimo na igrišču, doma ali v naravi. Gozd, travnik ali obala so odličen naravni poligon. Plezanje po drevesih, premagovanje skal in korenin, plavanje in potapljanje krepijo obvladovanje telesa. Tudi na igrišču je priporočljivo izbrati igrala, ki so varna in primerna otrokovemu razvoju. Guganje na igralih spodbuja možgane, predvsem krepi vestibularne aktivnosti, kar izboljšuje ravnotežje.
Celosten razvoj otroka zajema telesnega, čustveno-socialnega, gibalnega in kognitivnega področja, ki se prepletajo in dopolnjujejo. Gibalni razvoj je najhitrejši in najpomembnejši v predšolskem obdobju, ko je otrok najbolj dovzeten za učenje elementarnih gibalnih vzorcev. Kognitivni in gibalni razvoj potekata sočasno in vzporedno vplivata drug na drugega. Spodbudno okolje, ki omogoča otroku normalne pogoje za rast in čustveni razvoj, je ključnega pomena.
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da bi morali biti otroci in mladostniki med 5. in 17. letom starosti deležni vsak dan vsaj 60-minutne gibalne/športne aktivnosti v srednji in visoki intenzivnosti. Dr. Ranko Rajović poudarja, da je treba vsakršno sedentarnost, zlasti tisto, povezano z zasloni, nadomestiti z gibalno dejavnostjo, ki naj traja dvakrat toliko časa. Prekomerna uporaba zaslonov ne vpliva le na zamujene priložnosti za razvoj gibalnih sposobnosti in preprečevanje kroničnih bolezni, temveč tudi na delovanje in razvoj možganov, ki je najintenzivnejše v zgodnjih letih. Pandemija COVID-19 je še povečala problem sedentarnosti in premalo gibanja v vsakdanjiku otrok.
Spremljanje gibalnih mejnikov je pomembno, vendar je treba upoštevati, da med otroki obstajajo velike razlike. Nismo pozorni le na to, kaj otrok zmore, pač pa tudi na to, kako to izvede. Kljub temu, da starši radi primerjajo svoje otroke, se pri oceni otrokovega zaostanka nikoli ne zanašamo le na gibalni razvoj ali izpolnjevanje razvojnih mejnikov, temveč upoštevamo otrokov razvoj v celoti in vedno za mnenje vprašamo ustreznega strokovnjaka. Dojenčke, pri katerih strokovnjak prepozna dejavnike tveganja za nastanek težav v razvoju, napotijo v razvojno ambulanto.
tags: #gibalni #razvoj #predsolskih #otrok