Slovenija kot država stremi k zagotavljanju ustreznega okolja za družine in dvigu kakovosti življenja vseh njenih članov, s posebnim poudarkom na varstvu in zaščiti otrok. Zakonodaja na področju delovnih razmerij in starševskega varstva ponuja vrsto pravic in ugodnosti, ki materam in očetom omogočajo lažje usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti. V tem članku bomo podrobno predstavili pravice, ki so še posebej pomembne za matere, ki dojijo svoje otroke, ter splošne pravice staršev v Sloveniji, ki so urejene s pomočjo različnih zakonov in podzakonskih aktov.
Odmor za dojenje med delovnim časom
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 188. členu posebej varuje pravice doječih mater. Mati, ki je zaposlena za polni delovni čas in doji otroka, ki še ni dopolnil 18 mesecev starosti, ima pravico do odmora za dojenje med delovnim časom. Ta pravica je podprta s potrdilom izbranega pediatra, ki potrjuje, da se otrok še doji.
Ključne točke glede odmora za dojenje:
- Trajanje: Odmor traja najmanj eno uro dnevno.
- Časovni okvir: Matere si lahko odmor vzamejo najhitreje eno uro po prihodu na delovno mesto in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa. To pomeni, da odmora ni mogoče koristiti tako, da bi se z delom zaključilo v sedmih urah.
- Neupoštevanje malice: V čas odmora za dojenje se ne šteje čas za malico, ki vam pripada. Torej, poleg časa za dojenje vam pripada tudi čas za malico/odmor, ki mora biti povsem enak, kot če bi opravljali polni delovnik.
- Nadomestilo: Za čas odmora za dojenje pripada materi nadomestilo plače v višini sorazmernega dela, izračunanega za materinski dopust. Če je mama v času, ko koristi pravico do odmora za dojenje, začasno zadržana od dela iz razlogov, pri katerih se nadomestilo plače izplačuje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ), ima pravico do tega nadomestila v okviru svoje (preostale) delovne obveznosti. Delodajalec lahko vloži refundacijski zahtevek le za ure, kolikor znaša delovna obveznost zavarovanke, brez vštevanja ure, za katero ima pravico do odmora za dojenje. V primeru 8-urnega delovnika bo delodajalec upravičen do refundacije nadomestila v breme OZZ le za 7 ur, za preostalo eno uro pa bo delavki izplačano nadomestilo iz naslova odmora za dojenje, ki ne bremeni sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
- Uveljavljanje pravice: Za uveljavljanje pravice do odmora za dojenje med delovnim časom potrebujete potrdilo izbranega pediatra. Če otroka še dojite in vaš malček še ni dopolnil 18 mesecev, lahko na pristojnem Centru za socialno delo (CSD) oddate vlogo za uveljavitev pravice do nadomestila/plačila prispevkov v času odmora za dojenje. Poleg tega priložite potrdilo otrokovega izbranega pediatra, da se otrok res še doji. Tako boste imeli eno uro med svojim delovnim časom čas za dojenje, prispevke oz. nadomestilo za ta čas pa vam bo krila država. Uveljavlja se najpozneje 30 dni po pridobitvi pravice do odmora za dojenje pri delodajalcu.
- Dogovor z delodajalcem: Ali boste to uro koristili pred, med ali po svojem pogodbeno določenem delavniku, se je potrebno individualno dogovoriti z vašim delodajalcem. Vendar je treba poudariti, da je koriščenje te pravice smiselno le, če ste dovolj blizu otrokovega varstva. V primeru, da ste pol ure ali več oddaljeni od otroka, bi vam že vožnja k njemu in nazaj vzela večino časa, za dojenje pa bi pravzaprav zmanjkalo časa, vi pa bi bili po vsej verjetnosti samo izčrpani od vožnje. V tem primeru je edino smiselno dogovor z delodajalcem, da to uro koristite pred ali po delovnem času, kar vseeno pomeni, da bo otrok brez dojenja osem ali več ur. Če pa imate otroka v varstvu v neposredni bližini, je ta »prosta ura« lahko odlična priložnost.
- Nadomestilo v času odmora: Če se na delovno mesto vračate, preden otrok dopolni 9 mesecev, nadomestilo znaša 1/8 vrednosti minimalne plače. Od 9. do otrokovega 18. meseca nadomestila ni, vam pa država plača prispevke za socialno varnost od sorazmernega dela vrednosti minimalne plače. Z drugimi besedami, povsem enako, kot če se odločite za krajši delovni čas v obsegu 35 ur mesečno. Odločitev za koriščenje te pravice po žepu udari mater in dojenja med delom ne spodbuja. Večina zaposlenih mamic se v službo vrača okoli otrokovega prvega leta, kar pomeni, da v kolikor bi to pravico uveljavljali po izteku celotnega starševskega dopusta, ki vam zakonsko pripada, ste upravičene zgolj do plačila prispevkov s strani države. To pomeni, da boste na svoj TRR prejele samo toliko, kolikor boste delale. Država krije le tisti del prispevkov, ki bi jih moral plačati vaš delodajalec, za uro, ko pravico uveljavljate in vas ni na delovnem mestu. A tudi prispevke krije le v sorazmernem deležu do zakonsko določene minimalne plače, kar pomeni, da odločitev za koriščenje te pravice po žepu udari mater in dojenja med delom ne spodbuja.
Primer izračuna: Če vaša bruto plača po pogodbi za poln delovnik (8 ur dnevno) znaša 1.500 EUR, vaša neto plača z enim otrokom in brez dodatnih olajšav znaša 1.055,68 EUR. Če koristite 1 uro za dojenje, na račun dobite nakazano le 87,5% vaše polne plače, kar v našem primeru znese 923,72 EUR. Razlika v neto plači (izguba dohodka) je 131,96 EUR mesečno. Kakšna je torej razlika med pravico do krajšega delovnega časa in pravico do odmora za dojenje? Na vašem TRR razlike ne bo, če je vaš otrok starejši od 9 mesecev.
Pravica do krajšega delovnega časa zaradi starševstva
Slovenska zakonodaja omogoča tudi pravico do krajšega delovnega časa, kar je lahko prednost tudi za samozaposlene matere in očete. Pravico do krajšega delovnega časa imata namreč oba starša oz. skrbnika otroka.
Ključne točke glede krajšega delovnega časa:
- Upravičenci: Pravico ima eden od staršev ali druga oseba - rejnik/skrbnik, ki varuje in neguje enega otroka do tretjega leta starosti oziroma če varuje najmanj dva otroka do 8. leta starosti najmlajšega otroka. Ob rojstvu prvorojenca lahko pravico do krajšega delovnega časa koristi en starš do otrokovega tretjega leta starosti. Ob rojstvu dveh ali več hkrati živorojenih otrok, nedonošenčka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se čas trajanja pravice lahko podaljša. V primeru uveljavljanja pravice do krajšega delovnega časa zaradi nege otroka, varovanja zmerno ali težje gibalno oviranega otroka ali skrbi za zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, vam ta pravica pripada do dopolnjenega 18. leta otroka. V primeru štirih ali več otrok (mlajših od 18 let, s katerimi ima vlagatelj skupno prebivališče), lahko eden od staršev zapusti trg dela in ostane doma zaradi varstva, pravica pa lahko traja do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka.
- Trajanje in obseg: Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (eden od staršev mora delati najmanj 20 ur tedensko). Oba starša lahko hkrati koristita pravico do krajšega delovnega časa, vendar pri tem skupna izraba pravice ne sme preseči 20 ur tedensko. Enkratno leto izrabe pravice do krajšega delovnega časa je za vsakega od staršev neprenosljivo.
- Plačilo in prispevki: Pravica do krajšega delovnega časa pomeni, da boste prejemali nižje plačilo za skrajšan delovnik (na primer polovično plačo, če vaš krajši delovni čas zajema 4 ure dela na dan). Za preostanek plačila do polnega delovnega časa je urejeno plačilo v skladu s predpisi, ki urejajo starševski dopust. Država zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od osnove, ki ne sme biti nižja od zakonsko določene minimalne plače. Če eden od staršev zapusti trg dela zaradi varstva štirih ali več otrok, mu država plačuje prispevke za socialno varnost od višine minimalne plače.
- Uveljavljanje pravice: Za uveljavljanje pravice do krajšega delovnega časa se je potrebno najprej dogovoriti za krajši delovni čas in ga uradno potrditi. Nato je potrebno na pristojnem Centru za socialno delo oddati Vlogo za uveljavitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Pri tem bodite pozorni, da med datumom začetka uveljavljanja krajšega delovnega časa in datumom vložitve vloge za pravico do plačila prispevkov ne mine več kot 30 dni. Starši, zaposleni pri delodajalcu, morajo k vlogi priložiti tudi aneks k pogodbi o zaposlitvi ali pogodbo o zaposlitvi z določbo o opravljanju krajšega delovnega časa, v kateri mora biti zapisano obdobje krajšega delovnega časa in število ur vašega dela. Če delavec ne obvesti delodajalca o začetku dela s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva 30 dni pred nastopom, lahko delodajalec to zavrne. Sicer pa gre za pravico po samem zakonu in delodajalec ne more odreči njene izrabe. Če delodajalec ne omogoči izrabe te pravice, se lahko kaznuje z globo za prekršek.
Posebna zaščita staršev po delovni zakonodaji
Starši v delovnem razmerju so v Sloveniji posebej varovana kategorija. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 115. členu staršem zagotavlja posebno varstvo pred odpovedjo. Gre za najširše izmed varstva vseh pravic delavcev pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
- Varstvo pred odpovedjo: Posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi velja za delavko v času nosečnosti ter delavko, ki doji otroka do enega leta starosti, in starše v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta. Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas delavki v času nosečnosti in delavki, ki doji otroka do enega leta starosti, ter staršem med starševskim dopustom v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi starševskega dopusta. Izjemoma je lahko odpoved, a le s soglasjem delovnega inšpektorja ob izredni odpovedi ali ob prenehanju delodajalca.
- Zaposlitev za določen čas: Če je mama zaposlena za določen čas, pogodba o zaposlitvi preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, ali ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. V tem primeru morebitna nosečnost in posledično odsotnost zaradi starševskega dopusta ne vpliva na samo prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Pogodba o zaposlitvi za določen čas pa lahko preneha tudi predčasno, če nastopijo drugi razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi v skladu z ZDR-1 (npr. poslovni razlog, razlog nesposobnosti, krivdni razlog …). V tem primeru pa mora delodajalec upoštevati posebno varstvo staršev po ZDR-1.
- Obveščanje delodajalca: Delavec je dolžan obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. Delodajalec je namreč dolžan zagotavljati posebno varstvo v zvezi s starševstvom, zato mora biti obveščen, da lahko zagotavlja določene varstvene ukrepe.
- Brezposelnost med dopustom: Če mati (oziroma oče) ostane brez zaposlitve med materinskim oziroma starševskim dopustom, mora to sporočiti na pristojni center za socialno delo, da jo vključi v zavarovanja do izteka pravice. Prav tako prejema nadomestilo do izteka pravice.
Razporejanje delovnega časa in nadurno delo
Zakonodaja sicer ne določa izrecno, da je delodajalec dolžan ugoditi staršem ob morebitni prošnji za bolj "družinsko prijazen" delovnik. Vendar pa 148. člen ZDR-1 omogoča delavcu, da v času trajanja delovnega razmerja, zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, predlaga delodajalcu drugačno razporeditev delovnega časa. Delodajalec mora v takem primeru upoštevaje potrebe delovnega procesa, pisno utemeljiti svojo odločitev. Lahko torej ugodi ali pa tudi ne, odvisno od potreb delovnega procesa.
Nekatere kolektivne pogodbe podrobneje urejajo pravice staršev. Na primer, delavcu, ki skrbi za otroka do treh let starosti, se prizna pravica do dela s krajšim delovnim časom. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije v 12. členu določa, da si mora delodajalec prizadevati, da delavcem - staršem otrok do dopolnjenega 15. leta starosti omogoči delo v dopoldanskem času ali izmensko delo, če je to mogoče.
Skladno s 185. členom ZDR-1 se delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, lahko naloži opravljanje nadurnega dela ali dela ponoči samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem. To velja tudi za nosečnice, doječe mamice ter delavke v času dojenja, če je delo nevarno zanjo ali za zdravje otroka, ali če skrbi za hudo bolnega otroka ali otroka s posebnimi potrebami in če živi sam z otrokom, mlajšim od sedem let.
Druge pravice in ugodnosti za starše
Poleg pravic, ki so neposredno povezane z dojenjem in starševstvom, imajo starši v Sloveniji na voljo še vrsto drugih ugodnosti:
- Starševski dopust in nadomestila: Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) ureja pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo. To vključuje materinski, očetovski in starševski dopust ter z njimi povezana nadomestila. Materinski dopust traja 105 dni, očetovski 30 dni, starševski pa 160 dni za vsakega od staršev. Nadomestila v času teh dopustov znašajo 100 % osnove.
- Starševski dodatek: Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, ki negujejo in varujejo otroka, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do nadomestila po ZSDP-1 (npr. študentke, nezaposlene). Pravico ima mati 77 dni od rojstva otroka, po 77 dneh pa eden od staršev. Pravica traja 365 dni od rojstva otroka, z možnostjo podaljšanja.
- Pomoč ob rojstvu otroka: Gre za enkratni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka, ki znaša 367,15 EUR. Pravico lahko uveljavlja eden od staršev ali posvojitelji.
- Otroški dodatek: To je dopolnilni prejemek staršem za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Višina otroškega dodatka se določi glede na dohodkovni razred družine. Znesek se poveča za 30 % v enostarševskih družinah in za 20 % za predšolske otroke, mlajše od štirih let, ki niso vključeni v vrtec.
- Dodatek za veliko družino: Letni prejemek za družine s tremi ali več otroki do starosti 18 let.
- Dodatek za nego otroka: Denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov.
- Delno plačilo za izgubljeni dohodek: Prejme ga eden od staršev, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težjo motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka.
- Plačilo prispevkov pri štirih ali več otrocih: Eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi varstva vsaj štirih otrok (mlajših od 18 let, s katerimi ima skupno prebivališče), ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost od minimalne plače, najdlje do konca 1. razreda osnovne šole najmlajšega otroka.
- Izraba letnega dopusta: Staršem šoloobveznih otrok pripada pravica, da izrabijo najmanj teden dni letnega dopusta v času počitnic. Vsem delavcem pa pripada pravica izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi (ob predhodnem obvestilu delodajalca).
- Vrtec: V vrtec je mogoče vpisati otroka po dopolnjenem 11. mesecu starosti. Možno je uveljavljati znižano plačilo vrtca, ki se določi glede na družinske dohodke in premoženje. Vloga za subvencijo se vloži na center za socialno delo. Drugi in nadaljnji otroci iz iste družine, ki so hkrati vključeni v vrtec, imajo lahko brezplačno varstvo.
Pomembnost dojenja za razvoj otroka
Dojenje je ključnega pomena za zdrav in pravilen razvoj otroka. Poleg zagotavljanja optimalne prehrane, ki se prilagaja potrebam rastočega organizma, krepi dojenje tudi čustveno vez med materjo in otrokom. Ta intimna povezanost nudi otroku občutek varnosti in ga podpira pri prehodu v novo življenjsko obdobje. Podaljšano dojenje je koristno za kasnejši razvoj in zdravje otroka, saj mu zagotavlja potrebna hranila in protitelesa, ki krepijo njegov imunski sistem. V Sloveniji je dojenje podprto z zakoni, ki otroku omogočajo zdravo prehranjevanje, krepi vez med materjo in otrokom ter nudi oporo pri prehodu v novo življenjsko obdobje.
Vsaka novo- ali ponovnopečena mamica, ki hodi v službo in svojega malčka še vedno doji, se sooči z vprašanjem, kako uskladiti službeni delovnik in otrokovo potrebo po dojenju. Nekateri malčki interes za dojko izgubijo še preden se mora mama vrniti v službo, precej pa je takih, ki se pri enem letu, oz. pri 11. mesecih, ko se otroci vključujejo v vrtec, še vedno pogosto dojijo. Ob tem lahko mama doživlja pravo stisko, saj ne ve, kako bo njen otrok zdržal brez dojenja celih 8 ur ali več, ko bosta ločena. Pravice, ki so na voljo, so namenjene prav temu, da se omogoči čim bolj nemoteno obdobje tako za otroka kot za zaposleno mater, pri čemer je ključno dobro poznavanje zakonodaje in pravočasno uveljavljanje le-te.
tags: #potrdilo #o #dojenju #mati #samohranilka