Okužbe z glistami so pogoste, zlasti pri otrocih. Najbolj ogroženi so predšolski in šolski otroci. Na našem območju so najpogostejše podančice - drobne, približno centimeter dolge belkaste gliste. Približno tretjina okuženih nima zdravstvenih težav. Vendar pa lahko okužba povzroči vrsto neprijetnih simptomov in zapletov, zato je pomembno poznati njene vzroke, znake in načine zdravljenja.
Kaj so gliste in kako pride do okužbe?
Gliste, znane tudi kot črvi, so parazitski črvi, ki lahko okužijo ljudi in živali. Najpogostejši povzročitelji glistavosti pri otrocih in mladostnikih so podančice (Enterobius vermicularis), povzročitelji pa so lahko tudi človeške gliste (Ascaris lumbricoides) in trakulje (Cestoda). Te vrste glist so zelo razširjene po svetu in letno za njimi zboli od pol milijarde do milijarde ljudi. Gliste so eden največjih človekovih škodljivcev, pa tudi najbolj razširjen človekov škodljivec nasploh.
Človek se okuži, ko zaužije jajčeca glist. Ta jajčeca lahko v telo vnesemo z živili, ki niso bila ustrezno oprana ali so bila onesnažena, z uživanjem onesnažene vode, s stikom z okuženimi predmeti ali površinami, pa tudi preko domačih živali ali preko peskovnikov, kjer se igrajo okuženi otroci. Pri otrocih so okužbe toliko pogostejše, ker si neumite roke velikokrat dajejo v usta. Jajčeca glist so zelo obstojna in izven gostitelja lahko ostanejo kužna do treh tednov, najbolj jim ustreza vlažno okolje. Visoka temperatura jih uniči.
Podančice (Enterobius vermicularis) ali otroške gliste živijo v gostitelju v zadnjem delu tankega in na začetku debelega črevesa. Hitro napadejo tanko in debelo črevo. Moške podančice so velike od 3 do 5 milimetrov, ženske pa okrog 13 milimetrov. Ženske so aktivnejše. Samica običajno ponoči potuje skozi zadnjično odprtino ter leže in odlaga lepljiva jajčeca v kožne gube okrog zadnjika, kar povzroča značilno srbenje. Po odložitvi jajčec samica umre. Sama življenjski krog podančice se sklene, ko jajčeca ponovno pridejo v črevesje.
Simptomi okužbe z glistami
Približno tretjina okuženih nima zdravstvenih težav. Vendar pa obstaja vrsta simptomov, ki lahko kažejo na okužbo z glistami. Najpogostejši simptom okužbe je močan srbež okoli zadnjika, zlasti ponoči. Posledica tega je lahko nemirno spanje, otrok se lahko praska, kar pa lahko vodi v pojav bakterijske okužbe kože ob zadnjični odprtini zaradi praskanja.
Drugi pogosti simptomi okužbe z glistami vključujejo:
- Bolečine v trebuhu: Pojavijo se lahko bolečine v trebuhu, včasih celo kolike, napenjanje ali občasna driska.
- Neredna prebava: Težave s prebavo so lahko prisotne.
- Nespečnost in nemir: Zaradi srbenja otrok težko zaspi ali se ponoči prebuja.
- Utrujenost in zaspanost: Pogosto se pojavljajo kolobarji okoli oči.
- Zadah: Nekateri otroci imajo neprijeten zadah.
- Slabost in neješčnost: Okuženi otroci so lahko slabše volje in imajo zmanjšan apetit, kar lahko vodi v hujšanje.
- Vnetje nožnice: Pri deklicah lahko pride do vnetja nožnice.
Če opazite te simptome pri otroku, je pomembno, da pregledate njegovo blato, kjer so včasih vidne gliste. Podančice lahko vidimo okoli zadnjične odprtine ali v blatu okužene osebe kot kratke bele nitke, ki se gibljejo. Mala glista (Ascaris lumbricoides) je izjemno razširjena tudi v razvitih državah. V blatu so vidne kot bele, manj kot centimeter dolge in kot las tanke nitke, ki se gibljejo. V nasprotju s podančicami, človeške gliste imajo videz deževnika. Trakulje (Cestoda) navadno ne vidite cele, ampak v blatu najdete le posamezne pet do deset milimetrov velike člene.
Zdravnik pojasnjuje, KAKO ZDRAVITI GLISTOVE (znane tudi kot gliste)
Diagnostika in zdravljenje
Ob sumu na gliste otroka zadržite doma, da ne bi prenesel okužbe dalje na druge otroke. Ob pojavu simptomov kontaktirajte otrokovega zdravnika, ki bo določil termin pregleda. Na pregledu zdravnik s pomočjo lepilnega traku otroku z zadnjične odprtine odvzame bris, ki ga pogledajo pod mikroskopom. Zdravnik na osnovi potrjenega laboratorijskega izvida predpiše ustrezno zdravljenje z zdravilom na recept.
Okužbo zdravimo z zdravilom na recept. Zdravnik predpiše primeren odmerek zdravila ter pri tem upošteva morebitne omejitve (starost, nosečnost, dojenje). V lekarnah imamo na voljo zdravilo v obliki tablet, ki vsebuje učinkovino mebendazol (Vermox®). Mebendazol je antihelmintik - zdravilo, ki zdravi okužbe črevesja, vzrok katerih so podančice in drugi pogosti zajedavci (npr. bičeglavec, navadna človeška glista …). Povzroči negibljivost in smrt zajedavcev, vendar navadno traja več dni, da se izločijo iz prebavil.
Pri okužbi s podančico je običajno odmerjanje 1 tableta. Zdravnik vam lahko naroči, da čez 2 tedna vzamete še eno tableto, da preprečite ponovno okužbo. Običajno enak režim zdravljenja zdravnik predpiše tudi ostalim (neokuženim) članom gospodinjstva, ki zdravilo vzamejo istočasno. Zdravilo jemljemo neodvisno od obroka hrane. Pri majhnih otrocih tableto lahko zdrobimo in jo pomešamo s hrano ali z malo tekočine. Zdravili mebendazol in albendendazol nista primerni za zdravljenje otrok, mlajših od 1 leta.
Prvi odmerek zdravil uniči odrasle zajedavce, ne uniči pa jajčec, kar lahko povzroči ponovno okužbo. Zato je potrebno zdravljenje čez 14 dni ponoviti. Pomembno je tudi, da ob pojavu glist pri otroku obvestite učiteljico ali vzgojiteljico, da bo skupaj z ostalimi starši lahko pozorna na druge otroke in morebiten pojav simptomov v skupini.
Higienski ukrepi za preprečevanje širjenja glist
Poleg zdravljenja z zdravili so ključni tudi strogi higienski ukrepi za preprečevanje širjenja glist in ponovnih okužb. Pri otroku v čim večji meri preprečimo praskanje okoli zadnjika. Pri manjših otrocih lahko pomagamo tako, da jih oblečemo v oblačila, ki ponoči preprečujejo praskanje zadnjice. Otroku strižite nohte na kratko, da bo manj prostora za zbiranje jajčec.
Temeljito umivanje rok je izjemno pomemben ukrep za preprečevanje okužb. Roke si moramo temeljito umivati z milom pod toplo tekočo vodo:
- po uporabi stranišča
- pred vsako jedjo
- po stiku z živalmi
- po prihodu z igrišča, vrtca ipd.
Pomembno je tudi:
- Uživanje dobro opranega sadja in zelenjave.
- Redno umivanje zadnjične odprtine.
- Uporaba svoje brisače.
- Pranje spodnjega perila, posteljnine, brisač in pižam pri visokih temperaturah (nad 60°C), da se uničijo jajčeca glist.
- Pri brisanju zadnjice uporabljajte levo roko, z desno pa odpirajte pipo, da preprečite prenos bakterij.
- Redno umivanje igrač in po možnosti za nekaj časa pospravite igrače, ki jih je težje oprati (plišaste igrače).
- Otroci naj svojih igrač ne posojajo drugim otrokom.
- Vsak dan menjajte spodnje perilo in posteljnino.
Če je okužba s strani zdravnika potrjena, je pomembno, da jo čimprej saniramo. To storimo tako, da se vsi družinski člani, vključno z otrokom, držimo higienskih ukrepov, med katere v prvi vrsti spada redno in temeljito umivanje rok, hkrati pa upoštevamo navodila glede jemanja zdravil, ki jih je predpisal zdravnik.
Naravne metode in podpora
Čeprav znanstveni podatki ne podpirajo ali dokazujejo učinkovitosti vseh domačih zdravil za gliste, nekatera naravna sredstva veljajo za podporna pri zdravljenju. V starih časih so otrokom s podančicami dajali piti mleko, v katerega so dali pretlačen strok česna ali pa pripravek dajali v obliki klistirja. Česen vsebuje alicin, ki ima protiparazitske lastnosti.
Druga naravna sredstva, ki se omenjajo v povezavi z glistami, vključujejo:
- Papaja: Vsebuje encim papain, ki pomaga pri prebavi beljakovin, s tem pa tudi glist. Listi papaje so sicer učinkovitejši kakor zreli sadeži.
- Bučna semena: Vsebujejo snov kukurbitacin, ki se je izkazala za dobro sredstvo proti parazitom.
- Korenčkov sok: Nekateri menijo, da je učinkovit.
- Kokosovo olje: Nekateri viri navajajo, da ima antibakterijske in protivirusne lastnosti, ki lahko pomagajo odpraviti okužbo z glistami. Priporoča se uživanje čajne žličke čistega kokosovega olja zjutraj in vtirjanje majhne količine olja na anus pred spanjem.
- Surovo korenje: Uživanje skodelice surovega, naribanega korenja dvakrat na dan naj bi pomagalo telesu pregnati parazite skozi črevesje.
- Semena papaje: Lahko bi bila učinkovita pri zdravljenju in preprečevanju pojava črevesnih zajedavcev.
Pomembno je zavedanje, da je z naravnimi pristopi včasih potrebno nekoliko dlje vztrajati. Če vam potrpežljivosti zmanjka, bo zdravnik še vedno predpisal lahko tablete. V primeru dvomov ali resnejših simptomov se vedno posvetujte z zdravnikom.
Toksokaroza: Posebna oblika okužbe
Pomembno je omeniti tudi toksokarozno okužbo, ki jo povzročajo ličinke glist, ki jih najdemo v zemlji, onesnaženi z iztrebki okuženih psov in mačk. Najbolj izpostavljena mesta so peskovniki. Po zaužitju jajčec se v črevesu razvijejo ličinke, ki predrejo steno črevesa in se raznesejo po telesu. Pri otrocih lahko povzroči zvišano telesno temperaturo, kašelj, kožne izpuščaje, povečanje vranice in ponavljajoče se pljučnice. Zdravljenje običajno ni zanesljivo učinkovito, uporabljajo se zdravila kot so mebendazol in albendazol. Najboljši način preprečevanja je redno uničevanje glist pri okuženih psih in mačkah ter izogibanje izpostavljenosti onesnaženi zemlji.
Zaključek
Glistavost je pogosta, a ozdravljiva okužba, ki zlasti pri otrocih zahteva pozornost. Zavedanje o vzrokih, simptomih in predvsem z doslednim upoštevanjem higienskih ukrepov lahko bistveno zmanjšamo tveganje za okužbo in širjenje te neprijetne nadloge. V primeru suma na okužbo se vedno posvetujte z zdravnikom, ki bo postavil pravilno diagnozo in predpisal ustrezno zdravljenje.