Kašelj je pogosto neugoden, a ključni zaščitni refleks našega telesa, ki skrbi za čiščenje dihalnih poti. Ko sluznica, ki obdaja dihala, izloča preveč sluzi, bodisi bistre ali goste, se sproži kašelj. Ta sluz služi kot ovira za okužbe in dražljive snovi, saj se nanjo ujamejo virusi, bakterije in tujki, ki jih telo nato izloči. Nenaden izbruh zraka pri kašlju pomaga ohranjati dihalne poti odprte in preprečuje, da bi okužena sluz zašla v pljuča, kjer bi lahko povzročila resne okužbe, kot sta pljučnica in bronhitis. Vendar pa ni vsak kašelj nedolžen. Nenaden izbruh zraka pri kašlju pomaga držati odprte dihalne poti in preprečuje, da bi okužena sluz zašla v pljuča in bronhialne cevke, kjer bi to lahko povzročilo resne okužbe, kot sta pljučnica in bronhitis.
Gnojni izcedek iz kašlja je pogosto znak, da se v dihalnih poteh nahaja okužba, ki zahteva pozornost. V večini primerov gre za tri glavna obolenja: akutni bronhitis, pljučnico ter okužbo dihal pri bolnikih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB). Ta obolenja najpogosteje prizadenejo predšolske otroke, starostnike, kadilce, alkoholike in druge posameznike z oslabljenim imunskim sistemom, še posebej v jesenskih in zimskih mesecih.
Akutni bronhitis: Vnetje sapnic
Pri akutnem bronhitisu gre za okužbo sapnic, ki lahko občasno sledi prehladu ali gripi. Večinoma so povzročitelji virusi, zato je tarnanje nekaterih bolnikov, da niso dobili antibiotika, pogosto odveč. Vendar pa to ni vedno res. V nekaterih primerih so lahko povzročiteljice tudi bakterije. Spet drugič se zdravnik zaradi splošnega zdravstvenega stanja bolnika, denimo starejše osebe ali kroničnega bolnika s srčnimi ali pljučnimi boleznimi, lahko odloči za antibiotik.
Obolenje običajno spremlja vlažen ali suh kašelj, ki lahko traja več tednov. Bel, rumen ali celo zelen izpljunek, pomanjkanje sape, sopenje, vročina, potenje in bolečine v mišicah pa so znaki, ki niso nujno vedno prisotni. Kašelj, ki se pojavi pri akutnem bronhitisu, traja nenehno in je brez značilnih napadov. Sprva je suh in neproduktiven, nato pa je lahko izpljunek prozoren, kar je običajno značilno za virusne okužbe. Če je izpljunek rumenkast do zelenkast, je to najverjetneje znak, da je prišlo do bakterijske okužbe. Drugi simptomi akutnega bronhitisa so podobni kot pri prehladu: boleče grlo, zamašen nos ali smrkanje, glavobol, utrujenost, pogosto tudi oteženo, včasih piskajoče dihanje. Akutni bronhitis praviloma mine brez zdravniške pomoči, če simptomi ne minejo v dobrem tednu, se poslabšajo, jih spremlja zvišana telesna temperatura ali težko dihanje, pa je potreben obisk zdravnika.
Pljučnica: Okužba pljučnih mešičkov
Pljučnica ponavadi označuje okužbo drobnih pljučnih mešičkov (alveolov) in tkiva okrog njih. Kaže se s kašljem, gnojnim izpljunkom (rjavo obarvan ali s prisotnimi krvavimi madeži), pomanjkanjem sape, sopenjem in bolečino ob vdihu. Poleg tega se lahko pojavljajo še drugi znaki, kot so: povišana telesna temperatura (nad 38 °C), oslabelost, bolečine v mišicah, potenje, mrazenje, slabost, bruhanje in glavobol. Zdravnik takemu bolniku predpiše antibiotično zdravilo, ki ga moramo jemati redno, na uro. Zdravilo moramo porabiti do konca (ponavadi 7 do 10 dni).
Pljučnica je bolezen spodnjih dihal, torej bolezen pljuč, pri kateri se majhni zračni mešički vnamejo in napolnijo s tekočino ali gnojem. Pljučnice segajo od blagih pa do življenje ogrožajočih vnetij. Povzročajo jih bakterije in virusi, redkeje glive. Pri bakterijski pljučnici, pri kateri se pojavi tudi produktiven kašelj, je veliko izmečka. Telesna temperatura je lahko visoka, lahko pa tudi normalna, pri starejših in imunsko oslabelih osebah celo znižana. Oboleli pogosto navajajo simptome, kot so glavobol, bolečine v mišicah in prsih, hitrejše ali težko dihanje. Virusna pljučnica praviloma poteka blažje od bakterijske. Zanjo so značilni suh kašelj, glavobol, bolečine v mišicah in zvišana telesna temperatura. Pri blažjih oblikah so simptomi podobni kot pri prehladu ali gripi. Najbolj ogroženi so otroci, mlajši od 2 let, in starejši, zato hitreje potrebujejo zdravniško pomoč.
Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB): Dolgotrajna izpostavljenost škodljivim dejavnikom
S kronično obstruktivno boleznijo označujemo skupino stanj (kronični bronhitis, emfizem, itd.), ki so ponavadi posledica dolgotrajne izpostavljenosti cigaretnemu dimu. Gre za kronično stanje s počasnim poslabševanjem. Kaže se z oteženim dihanjem, dalj časa trajajočim kašljem, izpljunkom in sopenjem. Ob poslabšanju, recimo ob pridruženi okužbi, se omenjeni znaki hitro poslabšajo. Poleg tega se pojavijo še dodatni simptomi: boleče žrelo, nahod, tiščanje v prsih, nabiranje vode v telesu, slabša telesna zmogljivost, povečana utrujenost in akutna zmedenost.
Kronični bronhitis je izraz, s katerim opisujemo dolgotrajen kašelj z izmečkom (produktiven kašelj). Povezan je s KOPB in se po navadi pojavlja pri starejših ljudeh. Prizadene 17 odstotkov moških in 8 odstotkov žensk od 40. do 64. leta starosti, še posebej kadilce. Kriteriji za diagnozo kroničnega bronhitisa so: kašelj z izmečkom traja vsak 3 mesece na leto, dve leti zapored. Poleg kašlja se bolnik spopada še s pomanjkanjem sape (sprva to bolnika ovira le med naporom, kasneje že med vsakodnevnimi opravili, kot je na primer oblačenje), večjo dovzetnostjo za okužbe, letargijo, zaspanostjo, pomanjkanjem koncentracije in slabim počutjem. Hladen zrak, nenadne temperaturne spremembe in cigaretni dim običajno poslabšajo stanje.
Glavni vzrok nastanka kroničnega bronhitisa in emfizema je cigaretni dim. Nekadilci se z njim praktično ne spopadajo, razen če se spopadajo s poklicno izpostavljenostjo prahu. Resnost bolezni je torej povezana s številom pokajenih cigaret na dan. K razvoju prispeva še onesnaženo okolje. Žleze v stenah dihalnih poti, ki izločajo sluz, se povečajo. Pričnejo izločati povečane količine goste, lepljive sluzi, ki jo izkašljamo kot izmeček. Ker je povečano nastajanje sluzi, se dihalne poti zamašijo. Stene dihalnih poti se zadebelijo in še dodatno ovirajo pretok zraka. V napredovanem stanju se stene dihalnih poti vnamejo, so polne gnoja, razjedene in brazgotinaste.
Večina bolnikov s KOPB se spopada tudi z emfizmom. Emfizem je trajna poškodba pljuč, kjer se pljučni mešički povečajo in izgubijo elastičnost. Pretok zraka v pljuča se upočasni, kar povzroči pomanjkanje sape. Navadno se pojavi pri kadilcih. Najpomembnejše je, da bolnik opusti kajenje. To bo ublažilo simptome celo pri močno razvitem kroničnem bronhitisu. Pomembno je, da se bolnik izogiba tudi drugim dejavnikom, ki poslabšajo bolezen, kot sta onesnaženo okolje in industrijski prah. Zdravljenje pa poteka z bronhodilatatorji, zdravili za razširjanje dihalnih poti, kortikosteroidi, zdravili za zmanjševanje vnetij, in antibiotiki. Pomembno je tudi vsakoletno cepljenje proti gripi in lahko tudi proti pnevmokokom.
Kako kajenje ubija
Druge možne vzroke za kašelj z izpljunkom
Poleg omenjenih obolenj, kašelj z gnojnim ali obarvanim izpljunkom lahko spremlja tudi druga stanja:
- Astma: Pri astmi so zaradi vnetja zožene dihalne poti, kar otežuje dihanje. Značilen je tudi kašelj, ki se pojavlja zlasti ponoči in moti spanec. Vendar pa astma pogosteje povzroča suh kašelj.
- Alergije: Alergije so pretiran odziv našega imunskega sistema na sicer neškodljive snovi. Stik z alergeni lahko povzroči kihanje, izcedek iz nosu, srbenje kože ali oči, kožne izpuščaje ali draženje na kašelj. Običajno gre za suh kašelj.
- Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB): Pri GERB-u želodčna kislina zateka navzgor v požiralnik ter povzroča draženje. Najpogostejši simptom je zgaga, lahko pa se pojavi tudi kašelj, ki je včasih edini simptom. Vendar je ta kašelj običajno suh.
- Neželeni učinki zdravil: Posamezna zdravila, na primer nekatera za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka, lahko povzročajo suh kašelj.
Kdaj se posvetovati z zdravnikom?
Bolj pomembna kot sam kašelj je njegova pojavnost, ki lahko pokaže ključ do vzroka. Spremljajte, kako pogost je in kako dolgo traja, kakšna je vrsta sluzi, ki jo izkašljamo (bistra ali gnojna sluz, kri), kakšne so barva in gostota izbljuvka ter spremljajoče bolečine. Vsekakor se posvetujte z zdravnikom, če kašelj traja dlje kot deset dni, saj je lahko vzrok resne bolezni. Bodite pozorni, ali izkašljujete rumeno, zeleno, rožnato ali rjasto obarvano sluz. Prav tako, če je kašelj izčrpavajoč, nenehen ali ga spremlja kateri koli od naslednjih znakov: hripavost, boleče grlo, kratka sapa, piskanje, bolečina v prsnem košu ali stiskanje v prsih, vročina 39 stopinj Celzija ali več, glavobol, bolečine v hrbtu ali nogah, utrujenost, izpuščaj ali izguba teže. Kašelj, ki je združen z vsaj enim od teh simptomov, govori o drugi osnovni bolezni.
V lekarni vam diagnoze ne moremo postaviti v nobenem od opisanih primerov. Zato vas v primeru nekaterih znakov, ki lahko nakazujejo okužbo spodnjih dihal, napotimo k osebnemu zdravniku.
Kako zdraviti in preprečevati?
Poleg pravilnega in rednega jemanja predpisanih zdravil vam farmacevti svetujemo počitek in pitje tekočin. Za znižanje povišane telesne temperature lahko uporabite eno od antipiretičnih zdravil (paracetamol, acetilsalicilna kislina, ibuprofen ali naproksen).
Če je kašelj posledica osnovne bolezni (tumor, astma, srčna bolezen, tujek v bronhijih, nevrološke motnje itd.), je zdravljenje usmerjeno v primarno bolezen, s čimer se reši tudi problem kašlja. Če je kašelj posledica vnetja ali draženja sluznice dihal, je pomembno vedeti, ali gre za bakterijsko okužbo ali pa sta vnetje in draženje le posledica prehlada ali virusne okužbe. Kot že rečeno, pri sklepanju lahko pomaga videz izpljunka (najbolje mikroskopski pregled), pojav rumenkaste ali zelenkaste barve je običajno znak bakterijske okužbe, še posebej, če bolezen spremlja povišana telesna temperatura. Takrat je priporočljivo vključiti antibiotike. Antibiotiki pa najverjetneje niso potrebni, če je kašelj suh in dražeč ali je izloček bister.
V tem primeru najpogosteje posežemo po izdelkih za simptomatsko zdravljenje kašlja. V ta namen imamo na voljo zdravila proti kašlju (antitusiki) z lokalnim delovanjem ali centralno zmanjšajo refleks kašlja. Lokalni antitusiki so običajno zeliščna zdravila, ki obložijo sluznico in receptorje za kašelj ter tako umirijo draženje. Z njimi si lahko lajšamo kašelj podnevi in ponoči. Če je izkašljevanje oteženo, je potrebno piti veliko tekočine in uporabiti ekspektorans, ki olajša izkašljevanje. Farmacevti vam lahko pomagajo z nasveti glede preventive.
Za znižanje povišane telesne temperature lahko uporabite eno od antipiretičnih zdravil (paracetamol, acetilsalicilna kislina, ibuprofen ali naproksen).
Preventivni ukrepi
Kadilcem svetujemo prenehanje kajenja in jim pomagamo pri izbiri ustreznega načina. Nekaterim dovzetnejšim osebam priporočamo cepljenje proti pljučnici. Vsem pa izogibanje javnim zaprtim prostorom in zdrav način življenja z dovolj časa, aktivno preživetega na svežem zraku kljub turobnemu zimskemu vremenu. Redno zračenje prostorov je pri prehladih vedno priporočeno, zlasti pozimi, ko je zaradi ogrevanja v zaprtih prostorih suh zrak. Vlaženje zraka je zato priporočljivo. Pomaga tudi čiščenje nosu in nosne sluznice, saj dihamos skozi usta, če je nos zamašen ali neprehoden, s tem pa še dodatno izsušujemo ustno sluznico in povzročamo draženje.
Samopomoč pri kašlju
Če se spoprijemate z nadležnim kašljem, lahko blagodejno deluje pitje večjih količin tekočine, najbolje vode ali toplega čaja. Topli napitki, kot je piščančja juha, lahko pomagajo pri lajšanju zastojev v prsih, vendar niso zdravilo za bolezen, kot je prehlad. Med lahko dodate toplemu napitku za krepitev imunskega sistema.
Če vas muči produktiven kašelj, si lahko pomagate z zdravili, ki vsebujejo izvlečke bršljana, saj delujejo kot ekspektorans. V obliki pastil in sirupa so varna in učinkovita rešitev za vso družino. Suh in dražeč kašelj bolnika izčrpava, moti njegov spanec in lahko vodi do zapletov, zato ga je pomembno blažiti. V tem primeru si lahko pomagate s sredstvi, ki vsebujejo butamiratijev citrat, ki preprečuje in pomirja suh kašelj ter zmanjšuje napetost bronhialnega mišičja.
Pomembno je določiti vrsto in značilnosti kašlja. Glede na to, da je zima čas pogostih vnetij dihalnih poti, ki jih v večini primerov spremlja kašelj, je pomembno vedeti, kako kašelj nastane in kako ga zdraviti. Potrebno je poznati osnovne značilnosti različnih vrst kašlja, saj je to pogoj za pravilen pristop k zdravljenju. Pomembno je vedeti, ali kašelj vztraja, se spreminja ter kaj ga sproži. Ko dobimo odgovore na vsa ta vprašanja, dobimo pravilno predstavo o tem, za kaj pravzaprav gre, kar je neprecenljivo pri odločitvi za nadaljnje diagnostične postopke in določitev pravilne terapije.