Marsikdo se odpravi po gozdnih poteh, da bi nabral kostanj ali užitne gobe. Pri tem pa je potrebno biti dober poznavalec gozdnih plodov. Bolj kot že pri vsem znanih strupenih gobah so problematične zamenjave pri gobah, za katere mislimo, da so užitne. Ene od teh so orjaški dežniki. "Med dežnički so tudi strupene vrste. Razlika z velikim dežnikom oziroma marelo je ta, da so bistveno manjši, zastiralce je drobno, koprenasto in hitro izgine, prav tako pa je trdno pritrjeno na bet. Pri velikem dežniku pa je ogrinjalo oziroma zastiralo gibljivo," je za portal 24.ur povedal poznavalec gob, Dario Cortese.
Vsi se zavedamo, da je treba biti pri nabiranju gob zelo previden in da morajo na krožnik pristati le užitne. Gobe morajo biti zdrave in ne razpadle ali črvive. Ker pa so zelo občutljivo živilo, jih morate znati tudi primerno pripraviti. Če jih ne očistite, termično obdelate in postavite v hladilnik, se lahko hitro pokvarijo. Gob zato nikoli ne postrezite surovih ali nezadostno termično obdelanih, in sicer zaradi nevarnosti mikrobiološke kontaminacije in teže prebavljivosti, ki se izboljša med kuhanjem, ko se razgraja hitin.
Veliko žensk zanima vprašanje: ali lahko jedo gobe med nosečnostjo? Povsem odkrito, gobe v času nosečnosti niso najbolj primerno živilo, v tako odločilnem obdobju ženskega življenja in je bolj smiselno, da bi se ga izognili. Med nosečnicami in mamicami se je razširilo mnenje strokovnjaka mag. Stanka Pušenjaka, dr. med., specialista ginekologa in porodničarja, da med nosečnostjo načelno odsvetujejo uživanje gob. Opozarja, da nikoli ne moremo biti 100-odstotno prepričani, da so res užitne.
Gobe kot težko prebavljivo živilo v nosečnosti
Gobe so tudi težko prebavljivo živilo, in nosečnica, ki ima že tako upočasnjeno prebavo, ima lahko težave. Nutricionisti bodočim mamicam svetujejo, naj z jedilnika črtajo predvsem gobe, ki rastejo v bližini ceste oz. na območjih, kjer uporabljajo veliko škropiv. Dejansko pa nekatere nosečnice občasno jedo gobe in poročajo, da zaradi njih niso imele težav. Je pa res, da morate ves čas imeti v mislih, da zdaj ne jeste le zase, ampak tudi za bitjece, ki raste in se razvija pod vašim srcem.
Gobe so med nosečnostjo načeloma odsvetovane. Po eni strani zato, ker so težko prebavljive. V nosečnosti, ko je prebava že tako upočasnjena, lahko gobe povzročijo napenjanje, zaprtost, bolečine v trebuhu in težave s prebavo. Po drugi strani pa strokovnjaki gobe nosečnicam odsvetujejo zato, ker so lahko hitro nevarne. Vedno moramo biti 100% prepričani, da so gobe užitne, znati pa jih moramo tudi pripraviti. Med nosečnostjo je treba vedno razmišljati, da v nevarnost ne spravljate samo sebe, temveč tudi mali zaklad, ki vam leži pod srčkom.
Otrok in gobe: Kdaj je pravi čas?
Gob nikakor ne dajte jesti dojenčku in ne začnite z njimi med uvajanjem goste hrane. Pozneje jih bodo poskusili, bolje bo. Nekateri navajajo, da je čas za gobe pri dveh, drugi treh, štirih letih. Lahko pa počakate tudi do sedmega leta starosti. Ne morete vedeti, ali bo otrok alergičen na gobe, na splošno je znano, da so težko prebavljive, hitro pokvarljivo živilo in tudi alergeno. Prva izbira v prehrani vašega otroka naj bodo šampinjoni, nato bukov ostrigar in jurčki. Kar se tiče eksotičnih in aromatičnih vrst gob, kot so tartufi in šitake, pa je bolje, če jih otroku ponudimo z zamikom oziroma po dopolnjenem tretjem letu starosti. Če veste, da ima otrok alergijo na določena živila, mu ne predstavite gobjega menija prehitro.
Gobe definitivno izpustite med uvajanjem goste hrane, ker so alergene, težko prebavljive in hitro se pokvarijo. Strokovnjaki pravijo, da se gobe v otrokovo prehrano uvaja nekje od drugega do četrtega leta, nekateri pa pravijo celo, da počakajte do sedmega leta starosti.
Uvajanje goste hrane - Kako in zakaj? Lastna izkušnja s Pikler rešitvami.
Kdaj vemo, da smo se zastrupili z gobami?
Simptomi zastrupitve z gobami kot posledica zaužitja strupene gobe so odvisni od vrste zaužite gobe in se posledično med seboj razlikujejo. Če nekdo v vaši družini po kosilu toži, da ga boli trebuh, ima krče in drisko, mu je slabo in celo bruha, lahko pomislite na zastrupitev z gobami.
V nosečnosti je treba prehrano prilagoditi. Z vsakim letnim časom pridejo dobrote, katere si zaželimo, jeseni so to gobe in kostanj. Prišla je jesen in nam bogato postregla z gobami in kostanjem. Tiste, ki jih obožujete, ste verjetno komaj čakale, da pridejo jesenske dobrote na mizo. Pa vendar - nekatera živila so v nosečnosti odsvetovana, zato smo preverili, kako vam kaže glede gob in kostanja.
Ključne smernice za varno uživanje gob med nosečnostjo
Čeprav so gobe prehransko zelo bogate, je pri njihovi izbiri in pripravi v obdobju nosečnosti potrebna previdnost. V nadaljevanju predstavljamo vse ključne informacije, ki jih morate vedeti, če pričakujete dojenčka in bi želeli varno uživati gobe.
Gobe - vir vitaminov in mineralov
Gobe so znane po tem, da imajo malo kalorij in maščob, a so hkrati polne hranil. Vsebujejo številne vitamine skupine B, vlaknine in antioksidante, ki podpirajo splošno zdravje in delovanje imunskega sistema. Poleg tega nekatere vrste gob, ki so bile izpostavljene UV-svetlobi, predstavljajo enega redkih naravnih rastlinskih virov vitamina D, ki je še posebej pomemben za zdrav razvoj kosti pri plodu.
Povprečna količina hranil v pol skodelice (84 g) gob:
- Ogljikovi hidrati: 1,9 g
- Beljakovine: 2,9 g
- Maščobe: 0,4 g
- Niacin: 21 % PDV
- Riboflavin: 22 % PDV
- Selen: 27 % PDV
Gobe delujejo tudi kot prebiotiki, kar pomeni, da hranijo zdrave bakterije v črevesju in tako prispevajo k boljši prebavi ter odpornosti.
Katere gobe so varne med nosečnostjo?
Večina gojenih (kulturnih) gob je povsem varna za uživanje v nosečnosti, če so pravilno pripravljene. Med najpogostejše in najbolj varne sodijo:
- Šampinjoni
- Bukov ostrigar
- Šitake
Ljudske in zdravilne gobe - previdnost ni odveč. Gobe, kot so reishi, kordiceps, čaga, levja griva …, so znane po svojih zdravilnih učinkih - pomagajo krepiti imunski sistem, znižujejo holesterol in izboljšujejo prebavo. Vendar pa raziskav o vplivu teh gob na nosečnost ni dovolj, zato je priporočljivo, da jih nosečnice uživajo le po posvetu z zdravnikom.
Gobe, ki jih je treba med nosečnostjo izključiti
Divje gobe: Divje gobe so pogosto nevarne, saj jih je težko ločiti od strupenih vrst. Zastrupitve z gobami so lahko blage (prebavne težave), v najhujših primerih pa povzročijo odpoved jeter in celo smrt. Pri uživanju živil, nabranih v naravi, bodite pozorni, da ne bi pomotoma zaužili njim podobnih, ki so lahko smrtno nevarne. V Sloveniji npr.
Psihodelične gobe: Tovrstne gobe vsebujejo psilocibin, snov, ki povzroča halucinacije, napade panike in spremembe zaznavanja. Ker ni znanih podatkov o njihovem vplivu na nosečnost in razvoj ploda, je priporočljivo, da se jih popolnoma izogibate.
Kako varno pripraviti gobe med nosečnostjo?
Če želite med nosečnostjo varno uživati gobe, sledite tem napotkom:
- Temeljito jih umijte: Vedno dobro operite gobe, da odstranite prah in mikroorganizme, saj lahko kontaminirane gobe povzročijo okužbe.
- Dobro jih toplotno obdelajte: Surove gobe se težje prebavljajo in lahko povzročijo kožne reakcije ali želodčne težave. Gobe vedno dobro skuhajte ali specite in poskrbite, da ostanejo pri vsaj 60 °C, če jih dlje časa hranite.
- Ne pretiravajte s količino: Če si naredite jed iz gob, ne pretiravajte s količino.
Kaj pa gobova juha? Ja, domača gobova juha iz preverjenih gob je lahko zelo hranljiva.
Pomembnost uravnotežene prehrane v nosečnosti in med dojenjem
Primerna prehrana pred in med nosečnostjo ter v času dojenja je dolgoročna naložba za zdravje tako matere, kot razvijajočega se otroka. Njen vpliv seže tudi v odraslo dobo otroka, saj zmanjšanje tveganja za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje oz. presnovni vtis. V rodni dobi, zlasti v času načrtovanja nosečnosti, je pomembno, da si bodoča mati uredi prehrambne navade in poskrbi za zdrav življenjski slog. Noseče in doječe matere potrebujejo pestro, uravnoteženo prehrano ter redne, enakomerno porazdeljene obroke. Vodilo naj bo izbira raznolikih, čim bolj svežih, sezonskih, lokalnih in hranilno bogatih živil. Priporočamo manjše obroke, ki naj bodo enakomerno porazdeljeni tekom dneva: zajtrk, kosilo in večerjo ter dva do tri vmesne obroke (dopoldanska in popoldanska malica).
Po priporočilih naj bi srednje visoko telesno aktivna nosečnica s prehrano v prvem tromesečju v povprečju dnevno zaužila skupno 2.100 kcal, kar zadošča za pokrivanje osnovnih potreb, za pokrivanje dodatnih potreb pa dodatno še 250 kcal v drugem tromesečju oz. 500 kcal v tretjem tromesečju. Doječa mati (v starosti med 25 in 51 let) naj bi ob srednje visoki telesni aktivnosti s prehrano za pokrivanje osnovnih potreb v povprečju dnevno zaužila 2.100 kcal, za pokrivanje dodatnih potreb za sintezo mleka pa v prvih štirih do šestih mesecih dojenja še dodatnih 500 kcal. Omenjeno priporočilo temelji na predpostavki, da izvira ostali del energije iz maščobnih zalog doječe matere, ki so se nakopičile v času nosečnosti.
Odsvetovano hujšanje takoj po porodu
Številne matere želijo že kmalu po porodu začeti s hujšanjem, kar pa lahko neugodno vpliva na količino materinega mleka in njegovo hranilno vrednost. Iz maščobnih zalog matere se namreč v mleko izločajo tudi v njenih telesnih maščobah raztopljene nečistoče. Zmerna izguba telesne mase in zmerno zmanjšanje maščobnega tkiva v času dojenja sta normalna in sprejemljiva. Doječim materam odsvetujemo shujševalne diete oz. pretirano hujšanje, čeprav obstajajo na tržišču številne knjige in revije, ki to priporočajo.
Vegetarijanska prehrana
Nekatere nosečnice in doječe matere se prehranjujejo z vegetarijansko prehrano. Ločimo več vrst vegetarijanska prehrane: pesco, delna, lakto-ovo, lakto, ovo, veganska, presnojeda, frutarijanska in makrobiotična. Pravilno sestavljene pesco, delna in lakto-ovo-vegetarijanska prehrana lahko zadovoljijo vsem prehranskim potrebam nosečnice in doječe matere. Pri izogibanju vseh živil živalskega izvora (mesa, rib, rakov, školjk, maščob živalskega porekla - veganska prehrana, presnojeda in frutarijanska prehrana) obstaja visoko tveganje za pomanjkanje več hranil, predvsem železa, zinka, kalcija, vitaminov B12, B2, D, omega-3 maščobnih kislin, zlasti dokozaheksaenojske kisline, pa tudi beljakovin in energijskega vnosa. Če se doječa mati prehranjuje vegansko in ne uživa prehranskih dopolnil, obstaja veliko tveganje, da bo dojenček utrpel hude razvojne poškodbe. Tveganje se še poveča, če kasneje tudi otrok uživa vegansko prehrano. Velja namreč, da bolj kot se omejuje izbor živil, večje je tveganje za pomanjkanje hranil.
Makrohranila v nosečnosti in dojenju
- Ogljikovi hidrati: Naj podobno kot pred nosečnostjo prispevajo 55 % dnevnega vnosa energije.
- Beljakovine: So sestavni del celic, vezivnega tkiva, mišic, kosti in organov. Potrebe po beljakovinah in kalciju so med nosečnostjo in dojenjem povečane. Povečanim potrebam po beljakovinah se lahko zagotovi z dodatno porcijo mleka ali mlečnih izdelkov.
- Maščobe: Potrebe po maščobah se med nosečnostjo in dojenjem ne povečajo. Predstavljajo naj 30% dnevnega vnosa energije. Prekomerno uživanje maščob lahko povzroči pretiran občutek sitosti in slabost. Izredno pomembna je sestava maščob. V največji možni meri se izogibajte trans maščob (delno hidrogenirane rastlinske maščobe), nasičenih maščob naj bo do 10%, enkrat nasičenih maščob vsaj 10%, in večkrat nenasičenih maščob med 7 in 10% vnesene energije. Prevladujejo naj kakovostna olja rastlinskega izvora. Takšno je npr. oljčno olje, ki vsebuje veliko enkrat-nenasičenih maščobnih kislin, ki ugodno vplivajo na sestavo krvnih maščob. Orehovo, konopljino, sojino olje in olje oljne repice vsebujejo linolno in a-linolensko kislino, esencialni maščobni kislini, ki ju telo samo ne more izdelati, zato ju mora dobiti s hrano. Dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline, znane tudi kot omega-3 maščobne kisline (dokozaheksaenojska (DHK) in eikozapentaenojska kislina (EPK)), so zelo pomembne za razvoj dojenčkovih možganov (psihomotorični razvoj) in oči (predvsem ostrine vida) pred rojstvom in po njem, kot tudi za zdravje matere. Žene v rodnem obdobju, noseče in doječe matere naj bi zaužile vsaj 200 mg DHK na dan. Omenjene maščobne kisline se nahajajo predvsem v mastnih morskih ribah (sardine, slanik, skuša, losos). Ugodno vplivajo na sestavo krvnih maščob (holesterola in trigliceridov) in znižujejo krvni tlak. Za nosečnice in doječe matere je pomembno, da uživajo morske ribe vsaj dvakrat na teden, od tega naj bi vsaj enkrat tedensko uživale mastne ribe. Ribe naj bodo pečene v pečici, kuhane v pari ali dušene v majhni količini olja, ne pa ocvrte v olju.
Nasičene in trans maščobe
V maščobah živalskega izvora (maslo, slanina, loj), pa tudi v nekaterih rastlinskih maščobah (še posebej v kokosovi in palmini maščobi) je veliko nasičenih maščobnih kislin, katerih uživanje želimo omejevati. Pri izbiri mesa in mesnih izdelkov ter mleka in mlečnih izdelkov zato posegajte po izdelkih z nižjo vsebnostjo maščob, pri izboru rastlinskih maščob pa posegajte predvsem po takšnih, ki vsebujejo več nenasičenih maščob (npr. oljčno olje). Pomembno je, da ne spregledamo skritih maščob, ki se nahajajo predvsem v ocvrtih živilih, salamah, klobasah, sirih, smetani, majonezi, pecivu itd. Tudi trans maščob se v prehrani želimo izogibati, celo bolj kot nasičenih maščob. Poseben problem so industrijsko proizvedene trans maščobe, ki nastanejo pri hidrogeniranju rastlinskih olj za proizvodnjo trdih rastlinskih maščob (delno hidrogenirane rastlinske maščobe oz. olja), trans maščobe pa nastajajo tudi pri cvrenju in večkratnem segrevanju rastlinskih olj pri višjih temperaturah. Trans maščobe so še zlasti škodljive v obdobju nosečnosti in dojenja, saj prehajajo iz prehrane matere v materino mleko. Škodljivo vplivajo na razvoj možganov razvijajočega se otroka, ovirajo sintezo esencialnih maščobnih kislin in nevrološki razvoj. Trans maščobe so dejavnik tveganja za bolezni srca, povečujejo koncentracijo LDL holesterola in trigliceridov v plazmi, povečajo vnetje notranje površine arterijske stene in povečajo tveganje za aritmijo. Uživanje trans maščob poveča tudi tveganje za razvoj raka prsi (celo do 75%), pri moških pa za razvoj neagresivnega raka prostate. Živila, ki lahko vsebujejo več industrijskih trans maščob so predvsem piškoti in krekrji, slano in sladko pecivo iz listnatega ali kvašenega testa, pite, torte, drobno pecivo, pokovka, žitne ploščice, jušni koncentrati in druga živila, proizvedena z uporabo delno hidrogeniranih rastlinskih olj. Omejite tudi uživanje ocvrtih živil (npr. školjke in morski sadeži ter ribe, ki so na koncu prehranjevalne verige (npr. jetrcam, jetrnim paštetam, ki lahko vsebujejo več t.i.
Vitamini in minerali: Ključni za rast in razvoj
Vitamini in minerali so za organizem esencialne organske kemijske snovi in imajo v človeškem telesu posebne biokemijske vloge. Organizmu so potrebni v zelo majhnih količinah. Ločimo med vodotopnimi (vitamini B skupine in vitamin C) in maščobotopnimi vitamini (vitamini A, D, E in K). Med nosečnostjo in dojenjem je potrebno nameniti še posebej veliko pozornosti predvsem vnosu vitaminov A (beta karoten), D, E, C, tiamina (B1), riboflavina (B2), niacina (B3), B6, folne kisline (B9) in B12, ter mineralom kot so kalcij, magnezij, zinek, železo in jod. V praksi to pomeni, da ni dovolj uživati večjih količin hrane, ampak zlasti hranilno bogato hrano. Hranilno bogata živila so tista, ki na enoto energije vsebujejo veliko hranil, npr. zelenjava, sadje in polnozrnati izdelki. Hranilno revna živila so tista, ki vsebujejo veliko maščob in/ali sladkorjev in le malo drugih hranil ter zato v prehrani doječih mater niso zaželena, npr. pecivo, ocvrta živila in sladkarije.
- Beta karoten (predstopnja vitamina A): Dobri viri so rdeča, oranžna in rumena zelenjava, kot so paprika, korenje, sladki krompir in jedilne buče ter temno zelena zelenjava, na primer špinača, brokoli in zelje, pa tudi nekatere vrste sadja.
- Vitamin D: Najzanesljivejši vir je nastajanje v koži pod vplivom sončne svetlobe. V Sloveniji so najmočnejši UV-B žarki med 10. in 16. uro med aprilom in oktobrom. V tem času se že z manjšo izpostavljenostjo sončni svetlobi (15 minut dnevno) tvori zadostna količina vitamina D. Poseben problem predstavlja obdobje jeseni in zime, ko prehranski vnos vitamina D postane nujen. Živila bogata z vitaminom D so predvsem ribje olje, morske ribe (losos, slanik, sardele), jajčni rumenjak, v manjši količini tudi kravje mleko, maslo. Živila, ki so pogosto obogatena z vitaminom D so na primer sojini, riževi in ostali rastlinski napitki, margarine in žita za zajtrk. Rezultati raziskav so pokazali, da velik delež slovenskih nosečnic glede na potrebe zaužije prenizke količine vitamina D. Tako v nosečnosti, kot v obdobju dojenja se svetuje dodajanje vitamina D v obliki prehranskih dopolnil. Dnevno se priporoča 20 µg vitamin D (800 mednarodnih enot).
- Vitamin C: V telesu so zaloge vitamina C zelo majhne, zato je pomembno, da nosečnica in doječa mati vsak dan uživata dovolj zelenjave in sadja, ki sta njegov glavni vir. Vitamin C sodeluje pri izgradnji novih tkiv, pomembno pa je tudi, da vitamin C povečuje absorpcijo železa iz rastlinskih živil.
- Folna kislina (vitamin B9): Priporočen odmerek pred in v začetku nosečnosti je 400 μg dnevno. Dobri naravni viri folne kisline so pekovski kvas, sojino olje, pšenični kalčki, brstični ohrovt, brokoli, pšenični otrobi, jajca, rjavi riž in zelena listnata zelenjava.
- Vitamin B12: Nahaja se v živilih živalskega izvora - v mesu, ribah, jajcih, mleku in siru. Živila rastlinskega izvora vsebujejo nekaj vitamina B12 le tedaj, če so bila podvržena bakterijski fermentaciji (npr. kislo zelje), sicer pa ne.
- Železo: Potrebe po železu v času nosečnosti in dojenja so močno povečane, še posebej to velja za čas nosečnosti. V času dojenja pa so potrebe močno odvisne od tega ali ima doječa mati že menstruacijo. V času dojenja in odsotnosti menstruacije so potrebe po železu kljub dojenju nižje, kot v času nosečnosti ali pred nosečnostjo, vendar le v primeru, če mati med porodom ni izgubila velikih količin krvi. Vašo preskrbljenost z železom med in po nosečnosti bo zato preverjal tudi zdravnik. Z železom bogata živila so sicer meso, ribe, jajčni rumenjak, polnozrnata žita in stročnice. Železo se bolje absorbira iz živil živalskega izvora, kjer se nahaja v obliki t.i. hemskega železa. Absorpcijo železa iz živil rastlinskega izvora izboljša sočasno uživanje vitamina C, npr. uživanje paprike ali pitje sveže stisnjenega pomarančnega soka. Nekatera živila in napitki, kot npr.
- Kalcij: V prehrani nosečnic in doječih mater je pogosto lahko kritičen tudi vnos kalcija, zlasti pri materah, ki ne uživajo dovolj mleka in mlečnih izdelkov. Poleg tega so kritične tudi doječe matere, mlajše od 25 let, kajti vsebnost kalcija v kosteh navadno narašča do 25 leta starosti. Kalcij je potreben za razvoj kosti dojenčka.
- Jod: V času nosečnosti in dojenja se zaradi povečanega izločanja joda s sečem povečajo tudi potrebe po jodu, mineralu, ki je sestavni del ščitničnih hormonov. Vsaj dvakrat na teden uživajte morske ribe, ki so dober vir joda. Najpomembnejši vir joda v prehrani prebivalcev Slovenije je jodirana sol, zato bodite pozorni, da posegate po takšni soli, ki je jodirana. Himalajske in druge kamene soli ter nejodirane morske soli niso pomemben vir joda.
Tekočina in ostala priporočila
Dnevne potrebe po tekočini (s pijačo) se v času nosečnosti povečajo na 1.500 ml (7 kozarcev/dan), prav tako se potrebe povečajo tudi v času dojenja - na 1.700 ml (8,5 kozarcev/dan). Ob intenzivnem potenju ali vročini so potrebe po tekočini še večje. Najprimernejši napitki so voda, negazirana mineralna voda ter nesladkan zeliščni ali sadni čaj. S povečano količino popite tekočine doječa mati ne more spodbuditi večje tvorbe mleka.
POZOR - Kajenje škoduje tako zdravju matere kot otroka. Noseče in doječe matere naj ne kadijo, niti aktivno, niti pasivno. Nikotin zmanjšuje tvorbo materinega mleka, v katerega tudi prehaja. Kajenje katerega koli od staršev ali ostalih oseb v prisotnosti otroka ni primerno.
Prosti sladkorji in sladke pijače. Omejite uživanje enostavnih ogljikovih hidratov, še posebej prostih sladkorjev. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije so prosti sladkorji mono- in di-saharidi, dodani v hrano s strani proizvajalca, kuharja, in/ali potrošnika in naravno prisotni sladkorji v medu, sirupih ter sadnih koncentratih in sokovih. Še posebej se odsvetuje pitje sladkih pijač, pijač z dodanim sladkorjem in sadnih sokov, saj imajo visoko vsebnost sladkorja, a malo hranil in nizek učinek sitosti. Predstavljajo tveganje za prekomerno telesno maso in debelost, zobno gnilobo, povišano vrednost krvnega sladkorja na tešče, povišan krvni tlak, povišane krvne lipide, bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tipa 2, zmanjšanje kostne gostote, itd.
Kostanj med nosečnostjo ni prepovedan, vendar kot poudarjajo strokovnjaki, z njim ni treba pretiravati.
V času nosečnosti je treba še bolj paziti na svoje zdravje in prav tako paziti na vse kar zaužijejo. Noseča ženska mora poleg svojega počutja, paziti tudi na počutje svojega rastočega malčka v trebuščku, kar pomeni da mora paziti na to kar je, ter s čim je ta hrana začinjena. Vzrok je preprost, saj lahko intenzitete in določene lastnosti začimb delujejo na otroka kot droga in mu lahko škodujejo. Pekoče začimbe, kot so čili, feferoni, pekoča paprika, poper in vsi podobni sorodniki tem, v nosečnosti niso priporočljivi. Vzrok za to je preprosto to, da dražijo sluznico in lahko nosečnici povzročijo hudo zgago in prebavne motnje. Čaj iz poprove mete in njegovo eterično olje je izredno priljubljeno pri nosečnicah, saj lajša simptome prehlada. Mediteranski zaklad žajbelj, danes izredno popularen za lajšanje vnetij ustne votline, ampak zaradi močnih učinkovin zavira nastajanje materinega mleka. Veliko zelišč vsebuje tudi eterična olja, ki lahko otroku škodijo in jih seveda ne priporočajo za uporabo tekom nosečnosti. Med malo manj znane začimbe, za katere je priporočljivo, da se jih nosečnice izogibajo, so tudi ognjič, sivka, timijan, šentjanževka in cimet.
tags: #gobe #v #casu #nosecnosti