Še preden znajo dojenčki govoriti, izražajo svoje potrebe in čustva s pomočjo glasov, mimike in druge telesne govorice. Ta zgodnja komunikacija je ključnega pomena za njihov razvoj in vzpostavljanje povezave s starši. Z razumevanjem teh subtilnih signalov lahko starši bolje podprejo otrokov celostni razvoj, od čustvenega in socialnega do kognitivnega in jezikovnega.
Potek dojenčkovega sporazumevanja: Od jokca do bebljanja
Novorojenček se rodi s še zelo neuravnovešenimi in nedozorelimi čutnimi sistemi, ki so pogosto hipersenzibilni. Centralni živčni sistem in avtonomno živčevje sta še v zorenju, zato dojenček potrebuje veliko bližine odraslega, da se ob njem njegovo telo uravnovesi. Po rojstvu ima novorojenček sicer lastno biološko uro, ki pa še ni usklajena z ritmom dneva in noči; običajno prespi 16 do 18 ur na dan, a le redko več kot 4 ure zdržema. V 24-ih urah se ritem spanja in budnosti pri novorojenčku menjata približno na 3 do 4 ure. Šele po nekaj tednih se postopoma začne izražati vpliv cirkadianega ritma v približno 24-urnih periodah.
Novorojenčkov ritem spanja in budnosti v veliki meri narekuje ritem lakote; prebuja se približno na 3 ure in v času dneva/noči se nenehno menjavajo njegovi vedenjski vzorci, ki se gradijo na različnih stanjih čuječnosti. Ločimo pet stanj čuječnosti, ki jih prepoznamo glede na raven otrokove telesne aktivnosti, mimike obraza, način dihanja, oglašanja, zapiranja in odpiranja oči ter odzivanje na zunanje dražljaje. Stanja čuječnosti so tako na nek način novorojenčkova govorica, s katero izraža svojo sposobnost vzpostavljanja ravnovesja med izzivi okolja in svojimi potrebami.
Prvo dejstvo, ki ga ne smemo pozabiti, je, da dojenčki ne izsiljujejo. Ko jokajo, nam sporočajo, da nas potrebujejo, da jih podpremo, priskočimo na pomoč! Ni pomembno ali gre za fiziološke potrebe, splošno nelagodje, vzdraženo avtonomno živčevje ali čustvena stanja, ki jih njihovi možgani še ne znajo sami uravnovesiti. V vsakem primeru potrebujejo ob sebi odraslo osebo, ki jim bo pomagala njihovo telo in možgane spraviti nazaj v ravnovesje. Dojenček /malček nikoli ne joka brez razloga! Ko so vse njegove primarne potrebe zadovoljene in ko je njegovo telo v ravnovesju, nima razloga, da bi jokal. Joče takrat, ko se ne počuti dobro iz katerega koli razloga že. Zato smo starši tu, da mu pomagamo nazaj do dobrega počutja.
Prvi dve stanji čuječnosti se navezujeta na otrokovo spanje. Ločimo dve fazi spanja; mirno, ko novorojenček enakomerno diha, nima mišične aktivnosti in ima zaprte oči. To je pomembna faza spanja, ki ji pripisujejo pomen za regeneracijo zalog energije in običajno traja približno 20 minut. Druga faza je aktivno spanje (rapid eye movement - REM spanje), ki predstavlja 50 do 60 % celotnega spanja; za to spanje so značilni premikanje očesnih zrkel, mimika obraza, neenakomerno dihanje, sunkoviti gibi okončin, občasno sesanje, lahko tudi hipna prebujanja. Pomembno je, da to fazo spanja prepoznamo in ne zamenjamo s prebujanjem; otroka pustimo spati, kljub temu da daje vtis, da je buden; z napačnim ravnanjem v tem stanju čuječnosti lahko zmotimo njegovo spanje. Priporočljivo je, da zdravega novorojenčka ne zbujamo, za spodbujanje zorenja cirkadianega ritma pa se priporoča, da je ponoči spalnica zatemnjena in da se, v kolikor se novorojenček ponoči prebuja, z njim pogovarjamo tiho in ga nahranimo v poltemi.
Naslednja faza čuječnosti je dremavost, ki je vmesno stanje med spanjem in budnostjo. Otrok diha redneje, prisotne je nekaj motorične aktivnosti, lahko odpira oči. Tudi v tej fazi je pomembno, da otroka ne zmotimo, da ga opazujemo in razumemo, katero pot iz tega stanja bo ubral; bodisi bo zaspal ali pa bo prešel v naslednje stanje čuječnosti, ki je stanje mirne budnosti. V stanju mirne budnosti je novorojenček povsem miren, pozorno gleda in opazuje okolico, sposoben je s pogledom spremljati obraz in vzpostaviti kontakt z očmi, kadar se predmet premika v njegovi neposredni bližini - do 20 cm. To je najdragocenejši čas, ki naj ga starši izkoristijo za aktivno ukvarjanje z otrokom - hranjenje, dotik, čustveno komunikacijo. V stanju nemira, ki predstavlja naslednje stanje čuječnosti, ima novorojenček oči večinoma odprte, gibe sunkovite, je nerazpoložen, lahko na kratko zajoka. To je stanje, ko otrok išče pozornost in tolažbo. Če preide v naslednje stanje - jok, to z lahkoto prepoznamo: otrokovo čelo je nagubano, gibi rok in nog so hitri, sunkoviti, otrok joka - to je njegov klic na pomoč. S tem sporoča, da mu je neudobno, da potrebuje pomoč, tolažbo. Lahko sporoča, da ne zmore procesirati vseh dražljajev iz okolice, da se želi umiriti. To stanje ni nujno povezano z lakoto.
Pri zdravem novorojenčku enostavno prepoznamo opisana stanja čuječnosti, saj jih jasno izraža in večkrat dnevno prehaja skozi vsa navedena stanja. Pomembno je, da jih starši prepoznavajo, saj predstavljajo otrokovo govorico o tem, kaj potrebuje in doživlja. So nekakšen temelj, na katerem se gradi govorica novorojenčka; če jih pravilno prepoznavamo, podpiramo zdrav razvoj otroka: zdravo spanje na eni strani, tolažbo na drugi, vmes pa dragocena obdobja budnosti, ki so temelj čustvenega in socialnega razvoja otroka.
Kadar eno stanje čuječnosti prevladuje skozi 24 ur - npr. če je novorojenček pretirano zaspan, se ne prebuja ali pa se prebudi le za kratek hip, je to znak, da se mu moramo bolj posvetiti. V takšnem stanju je potreben posvet z otrokovim pediatrom, saj je stanje lahko povezano s premajhnim vnosom mleka ali celo vodi v dehidracijo. Prav tako je zaskrbljujoče, če prevladujeta jok in nemir - vzroki za to so lahko zelo raznoliki in tudi ob takšnem vedenjskem vzorcu je potreben celovit razmislek o otrokovem stanju.
Prvi mesec jok je zelo monoton, če mu kaj ni všeč to izrazi z jamranjem. Začenja se zmanjševanje sesalno-požiralnega refleksa. Začenja z glasovi A in E, G, H. Drugi mesec jok je že malce bolj raznolik (lakota, zaspanost, nelagodje, …). Začnejo se pojavljati grlni glasovi. Opazimo lahko tudi že nasmešek, če otrok posluša. V drugem mesecu se pojavi tudi okus. Dihanje se poglablja. Tretji mesec pojavi se gruljenje in bebljanje (gaga, gege, baba, …). Smeji se že z glasom, vendar nima še usklajenega glasu in dihanja. Sesalno-požiralni refleks pa nadomesti zavestno, hoteno in nadzorovano sesanje in požiranje. Četrti mesec izboljša se kontrola ust ter usklajevanje glasu in dihanja. Spremeni se oblika jezika. Otrok začenja s tvorbo glasov P, B, M, G, K in vokalov. Peti mesec jok je različne kvalitete in ritma, spreminja višino glasu. Glasno se smeji, še vedno beblja, izgovarja vse samoglasnike. Občuti usta, saj nosi roke in druge predmete v usta. Šesti mesec začenja s hranjenjem po žlički (lahko tudi že prej), pripravlja se na žvečenje, odgrizne košček in ga vali po ustih. Vzpostavljati začne kontrolo sline. Z obrazom se odzove na glas in zunanje dražljaje. Začne s tvorbo glasov T in D. Pokaže tudi če mu kaj ni všeč (negativni glasovi).
Ko se dojenčki smejijo, so veseli in zadovoljni. Dojenčki ne potrebujejo posebnega razloga za srečo. Ko se vaš otročiček smeji, vam sporoča, da se ima zelo dobro. Ko otroci cmakajo z ustnicami ali sesajo prste, so pogosto lačni. Ko vam vaš dojenček nameni pogled z velikimi, okroglimi očmi, vam skuša povedati naslednje; starši hitro spoznajo, če je njihov dojenček z velikimi očmi izjemno pozoren, zelo vesel, prestrašen ali presenečen. Dvignjene obrvi sporočajo, da je dojenček presenečen. Gubice okoli oči in na čelu lahko sporočajo, da se otrok ne počuti dobro. Otroci, ki zelo ploskajo z rokami in brcajo z nogami, lahko to delajo iz več razlogov. Da bi si znali te znake pravilno interpretirati, moramo opazovati kaj drugega še počne otrok. Včasih otroci tako migajo, da pridobijo vašo pozornost, da bi se igrali z njimi. Če dojenčki brundajo med brcanjem in se zdijo nenavadno nemirni, je to lahko znak, da jih nekaj moti, na primer vetrovi ali kolike. Dojenčki, ki se smejijo in poskakujejo med brcanjem, preprosto izražajo svojo čisto veselje do življenja!
Vedenje (težave s spanjem, težave s sesanjem, razdražljivost, zavračanje določenega telesnega položaja) je prav tako pomemben način sporočanja. V kolikor ima dojenček v telesu napetosti, nesimetrije, aktivirane napačne gibalne vzorce, prenatalne ali porodne travme, se ne more počutiti v redu. Tak dojenček bo razdražljiv, nemiren ali pretirano zaspan, neodziven. Zato je pomembno, da svojega otroka opazujete, kakšno je njegovo telo, kakšno je njegovo vedenje? Je telo stalno napeto ali ohlapno kot cunja? Kakšno je njegovo sesanje - dobro ali slabo? Ga lahko odložite na podlago in se malo zamoti sam? Ima večerne ure neutolažljivega joka? Je močno razdražljiv, ko se ga dotikate v predelu vratu ali glave? Ga vedno težko pomirite, ko joka? Ne more se umiriti za spanje in se pogosto zbuja (konstantno, podnevi in ponoči), itd. Našteli smo le nekaj najpogostejših vedenj in sporočil telesa, ki sporočajo, da otrok potrebuje pomoč odrasle osebe.
Kako lahko starši spodbujajo razvoj govora pri dojenčku?
Komunikacija z dojenčkom se začne že v prvem letu starosti in ne zajema le učenja govora. Pomembno osnovo za govorno-jezikovni razvoj predstavlja razvoj in uporaba gest v zgodnjem obdobju. Geste se razvijajo po določenem zaporedju, ki pa se lahko nekoliko razlikuje pri posameznemu otroku. Do šestnajstega meseca starosti naj bi malčki uporabljali vsaj šestnajst različnih gest. Razvoj gest med devetim in šestnajstim mesecem starosti napoveduje otrokove jezikovne zmožnosti dve leti kasneje, kar vpliva na njegov kasnejši akademski uspeh. Do šestnajstega meseca starosti naj bi otrok uporabljal vsaj šestnajst različnih gest. Zaporedje razvoja gest se lahko do določene mere razlikuje pri posameznih otrocih, a ponavadi drži, da naj bi dojenčki in malčki v obdobju med devetim in šestnajstim mesecem starosti vsak mesec usvojili vsaj dve novi gesti. Geste spodbujajo razvoj tako otrokovih zgodnjih besed kot tudi hitrega širjenja besedišča med osemnajstim in enaindvajsetim mesecem starosti. Malčki takrat razumejo, da imajo predmeti in dejanja svoje ime ter hitro usvajajo nove besede.
Raziskave kažejo, da razvoj gest med devetim in šestnajstim mesecem napoveduje otrokove jezikovne zmožnosti dve leti kasneje. Zgodnje geste se pri dojenčkih razvijajo iz njihovih dejanj in reakcij drugih oseb. Pri tej starosti se naučijo dati predmet drugemu. Dojenčki so pri tej starosti motivirani, da z drugimi delijo svoje interese. Pri enajstih mesecih starosti se dojenčki pričnejo vključevati v vsakodnevno rutino prihodov in odhodov njemu pomembnih ljudi. Pri enem letu starosti se otroci naučijo kazati na predmete, pri čemer na predmet pokažejo z eno roko, pri tem pa so vsi prsti razprti. Pri trinajstih mesecih starosti se malčki pričnejo učiti z opazovanjem in posnemanjem dejanj drugih ljudi. Naučijo se ploskati in pošiljati poljub. Malčki pričnejo kazati s prstom na oddaljene predmete, pri čemer uporabljajo le kazalec ene roke, drugi prsti te roke pa so stisnjeni v pest. Kazalec uporabljajo tudi tako, da ga prislonijo na svoje ustnice, s čimer nakažejo gesto za tiho. Pri petnajstih mesecih malčki uporabljajo simbolične geste, ki so kot prave besede. Prikimajo z glavo ali dvignejo svoje palce, s čimer izrazijo ja, z roko mahajo pred svojim nosom, s čimer sporočijo, da nekaj smrdi, prav tako pa dvignejo svojo roko, s čimer izrazijo, da počakajte. Pri tej starosti se razvijejo druge simbolne geste, kot so dvig obeh rok navzgor, s čimer nakažejo, da nečesa ne vejo, prav tako pa se naučijo dati petko. Med devetim in šestnajstim mesecem starosti dojenčki in malčki poleg usvajanja gest, usvajajo tudi druge razvojne mejnike socialne komunikacije. Otroci v tem obdobju že vzpostavljajo in zadržijo očesni kontakt ter ga skupaj z obraznimi izrazi uporabljajo, da z drugimi delijo pozornost in čustva. Pogosteje komunicirajo z glasovi in gestami in v svoji igri uporabljajo večji razpon dejanj, poleg tega pa tudi bolj razumejo pomen posameznih besed. V primeru, da so prisotna odstopanja v doseganju teh zgodnjih komunikacijskih razvojnih mejnikov, obstaja verjetnost, da otrok kasni v razvoju govorno-jezikovne komunikacije. V tem primeru je priporočljivo, da čimprej obiščete logopeda, ki se ukvarja z zgodnjo obravnavo otrok.
Seveda je pot govora pri vsakem dojenčku drugačna, vendar obstajajo skupni znaki in stopnje, na katere moramo biti pozorni med razvojem njihovega jezika. Poleg tega obstajajo tudi načini, kako spodbuditi dojenčke, da začnejo povezovati besede in jih ustvarjati. Preden začnejo govoriti, dojenčki začnejo brbljati oziroma čebljati. To pogosto vključuje vzdihovanje in zvoke, ki se sčasoma razvijejo v soglasniške zvoke. Mnogi dojenčki začnejo čebljati okoli šestega meseca starosti in začnejo uporabljati več zlogov pri devetih mesecih.
Do 6. meseca: Kot omenjeno zgoraj, večina dojenčkov začne redno brbljati okoli šestega meseca, pri čemer ustvarjajo kratke soglasniške-samoglasniške zvoke, kot so ba-ba, ma-ma in da-da. V tem obdobju dojenček hitro osvaja sprejemni jezik, kar pomeni jezik, ki ga razume, čeprav ga še ne zna izgovarjati. Poskusne študije so pokazale, da lahko dojenčki že pri šestih mesecih povežejo besedo 'mama' z nego, ki jo nudijo njihovi starši.
Do 9. meseca: Pri tej starosti začnejo dojenčki združevati zvoke v večzlogovne tvorbe, kot je 'ba-da-ma'. Razumejo veliko več jezika, kot ga lahko proizvedejo pri tej starosti - predvsem zato, ker dojenčki še nimajo dovolj razvitega motoričnega nadzora, da bi tvorili besede z usti in ker je za pomnjenje in izgovarjanje specifične besede potrebnih več kognitivnih sposobnosti kot pa samo razumevanje.
Kdaj dojenčki začnejo govoriti? Poleg čebljanja pri šestih mesecih, ko dojenčki začnejo preizkušati jezikovne zvoke, ne bodo izgovorili svojih prvih besed do približno enega leta starosti - seveda imajo že od rojstva svoje načine za sporazumevanje z vami, na primer jok, brbljanje, vzdihovanje, smeh … Torej, kdaj dojenčki izgovorijo svojo prvo besedo? Na to vprašanje ni natančnega odgovora: "Obstaja časovni okvir, v katerem dojenčki izgovorijo svojo prvo besedo," pravi logopedinja Jocelyn Wood: "Na splošno dojenčki izgovorijo svoje prve besede med 9. in 12. mesecem starosti." Kdaj pa začne dojenček govoriti bolj redno? To se lahko razlikuje od otroka do otroka.
Do 12. meseca: Pripravite se na nežne zvoke 'mama' in 'dada'. Dojenčki izgovorijo svojo prvo besedo okoli 12. meseca starosti in govorijo bolj jasno ter imajo več besed okoli 18. meseca. "Prve besede bodo tiste, ki so najbolj pogoste v otrokovem svetu," logopedinja, to so imena živil (banana, jabolko, mleko), igrače (žoga, dojenček, avto), pomembni ljudje (mama, tata, ime ljubljenčka ali bratca/sestrice) ali besede iz poznanih rutin (še, moje ali konec).
Do 24. meseca: Otroci, stari od 18 do 24 mesecev, preidejo v obdobje hitre rasti, ko vsak dan naučijo novo besedo. V tem obdobju ima vaš mali jezikoslovec lahko že med 50 in 100 besed. Mejniki s 100 besedami so pomembni, saj v tem času otroci začnejo združevati besede v preproste fraze. Te fraze so lahko začetni dvobesedni ali tribesedni stavki ('moja igrača'), ki postopoma postanejo bolj kompleksni. Čeprav se lahko pojavi nekaj majhnih variacij, bo pri 24 mesecih težko šteti vse besede, saj se bodo večinoma osredotočili na kombinacije besed.
Do 36. meseca: Pri 36 mesecih bo vaš malček verjetno imel besedni zaklad večji od 200 besed, čeprav jih verjetno ne boste več šteli. Mnogi otroci pri tej starosti tvorijo stavke iz treh ali štirih besed. Opazili boste, da vaš otrok zdaj govori bolj jasno; razumeti bi morali vsaj 75 odstotkov tega, kar reče. Prav tako bo razumel veliko več, kot boste govorili, zato pričakujte odzive od vašega malega poslušalca. Verjetno boste opazili, da bo vaš otrok začel uporabljati jezik za reševanje težav in razlago pojmov v tem obdobju.
Kako naučiti malčka govoriti - 3 nasveti - Logopedska terapija za malčke
Kako naučiti dojenčka govoriti
Dojenčki so naravno usmerjeni k učenju jezika. Ključ je v interakciji in zabavi, saj je vsaka interakcija priložnost, da jim učite jezik. Bolj ko se bo dojenček spoznal z zvoki in besedami v jeziku, bolj bo imel željo, da poskusi tudi sam.
Govorite, govorite in še več govorite: Raziskave kažejo, da je količina pogovora z vašim otrokom neposredno povezana z številom besed, ki jih otrok nauči. Imenovanje stvari pomaga dojenčku povezati besedo z objektom, še posebej, če on ali ona pokaže zanimanje zanj. Torej, če dojenček pokaže na žogo, recite 'žoga' na glas.
Uporabite imena namesto zaimkov: Da bi dojenčku pomagali začeti govoriti, uporabite specifično ime, ko omenjate osebo, kot na primer "očka", namesto da rečete "on". Bolj ko bo dojenček slišal konkretno ime, lažje bo to ime povezati z obrazom.
Jasno izgovarjajte besede: Dojenček ne ve avtomatično, kako ustvariti zvok. Te govorne spretnosti se morajo naučiti. Dojenčku lahko pomagate pri učenju govora tako, da govorite počasi in jasno izgovarjate različne zvoke, ki sestavljajo specifične besede.
Petje in branje: Obstaja razlog, da je branje knjig in petje pesmi stoletna praksa. Glasba in jezik sta vedno zelo povezana. Mame instinktivno vedo, kako govoriti dojenčkom z višjim, spevnim glasom in raziskave potrjujejo, da ta višji ton, ritem in počasno govorjenje pripomorejo k razumevanju jezika pri dojenčkih.
Ponavljajte besede: Brbljanje dojenčka lahko pomeni, da je osredotočen in pripravljen na učenje, zato mu ponudite specifične besede kot odgovor na njegovo brbljanje in jih ponovite nekajkrat. Na primer, če dojenček reče "ba-ba" ob tem, ko pokaže na banano, se dotaknite banane in besedo večkrat ponovite.
Dajte dojenčku čas za odgovor: Govorjenje je dojenčkom nekaj novega, zato potrebujejo čas, da procesirajo, kar jim govorite, in da premislijo, kako naj premikajo usta, da bodo izgovorili pravilen odgovor.
Izklopite TV: Tudi izobraževalni programi ne morejo nadomestiti preprostega pogovora z dojenčkom, ko gre za učenje jezika. Neka raziskava je pokazala, da so 10-mesečni dojenčki razumeli nekatere zvoke, ko so bili izpostavljeni pogovoru, vendar ne pri gledanju videoposnetkov.
Spodbudite posnemanje: Ko ste z dojenčkom, opisujte, kaj počnete in poskrbite, da uporabljate specifične besede. Tako mu pomagate poimenovati svet okoli njega. Na primer, ko pripravljate zajtrk, mu povejte, kaj počnete.
Kaj storiti, če dojenček ne govori
Pomembno je, da si zapomnite, da obstaja širok razpon normalnega razvoja pri učenju jezika. Bodite potrpežljivi, saj dojenčki govorijo v svojem tempu. Dejstvo je, da fantki običajno razvijajo jezikovne spretnosti počasneje kot deklice. Te razlike lahko vplivajo na to, kako starši uporabljajo različne pogovorne sloge pri fantih in dekletih, kar lahko razloži razlike v razvoju. Kar se tiče jezikovnih veščin, fantje lahko zaostajajo za deklicami za od tri do štiri mesece, vendar do 3. leta povsem ujamejo ritem.
Pomembno je, da veste, da ima vsak dojenček svojo časovnico. Poskusite ne skrbeti, če vaš malček še ne govori, nekateri dojenčki preprosto začnejo govoriti kasneje. Vendar pa, če do 15. meseca starosti otrok ne uporablja nobene besede, ali če do 18. meseca ne pokaže na predmete, ali če do 24. meseca ne začne povezovati besed v preproste stavke, je priporočljivo, da se posvetujete s pediatrom ali logopedom.
Pregled razvoja govora v obdobju od rojstva do 6. leta
Preglednica prikazuje povprečno starost, pri kateri večina dojenčkov obvlada določeno jezikovno spretnost. Navedene so le nekatere veščine. Navadno dojenček obvlada vse veščine znotraj posamezne starostne kategorije, ko doseže zgornjo mejo starosti.
Od rojstva do 3. meseca:
- 1. mesec: Jok je zelo monoton, če mu kaj ni všeč to izrazi z jamranjem. Začenja se zmanjševanje sesalno-požiralnega refleksa. Začenja z glasovi A in E, G, H.
- 2. mesec: Jok je že malce bolj raznolik (lakota, zaspanost, nelagodje, …). Začnejo se pojavljati grlni glasovi. Opazimo lahko tudi že nasmešek, če otrok posluša. V drugem mesecu se pojavi tudi okus. Dihanje se poglablja.
- 3. mesec: Pojavi se gruljenje in bebljanje (gaga, gege, baba, …). Smeji se že z glasom, vendar nima še usklajenega glasu in dihanja. Sesalno-požiralni refleks pa nadomesti zavestno, hoteno in nadzorovano sesanje in požiranje.
Od 4. do 6. meseca:
- 4. mesec: Izboljša se kontrola ust ter usklajevanje glasu in dihanja. Spremeni se oblika jezika. Otrok začenja s tvorbo glasov P, B, M, G, K in vokalov.
- 5. mesec: Jok je različne kvalitete in ritma, spreminja višino glasu. Glasno se smeji, še vedno beblja, izgovarja vse samoglasnike. Občuti usta, saj nosi roke in druge predmete v usta.
- 6. mesec: Začenja s hranjenjem po žlički (lahko tudi že prej), pripravlja se na žvečenje, odgrizne košček in ga vali po ustih. Vzpostavljati začne kontrolo sline. Z obrazom se odzove na glas in zunanje dražljaje. Začne s tvorbo glasov T in D. Pokaže tudi če mu kaj ni všeč (negativni glasovi).
Od 7. do 12. meseca:
- 7. mesec: Je različno hrano. Izboljša se kontrola telesa in ust. Še vedno beblja, veže glasove v verigo in jih ritmično ponavlja (ba ba ba, ma ma ma, ga ga ga …). Začenja se pogovarjati z igračami in začenja s posnemanjem, to pa je za učenje govora in oblikovanje jezika zelo pomembno.
- 8. mesec: Pojavi se dialog med mamo in otrokom. Začenja razumevati, še posebej če besede podpremo z gestami (pa pa). Joka le takrat, kadar se ne počuti dobro ali kadar mu kaj ni všeč. Lomi verige glasov (ba-ba, ba).
- 9. mesec: Zapomni si obraze, razlikuje obraze domačih. V tem obdobju se začenja bati tujih, neznanih ljudi. Posnema glasove, ton, višino, glasnost. Glasovi postanejo čistejši.
- 10. mesec: Odzove se na svoje ime. Želi sam jesti in sam piti iz kozarčka.
- 12. mesec: Je na nogah, samostojno hodi (ne vsi). Uporablja dve besedi.
Od 13. do 24. meseca:
- 13. mesec: Govor je nerazumljiv, uporablja 3-4 enozložne besede, posnema govor odraslih. Zapomni si imen stvari, ki jih pogosto vidi.
- 15. mesec: Za izražanje svojih potreb uporablja besede, na punčki že zna pokazati dele telesa in že začenja z domišljijskimi (posnemovalnimi) igrami (hrani dojenčka, kuha, …). Izpolnjuje dvojna navodila (daj avto na tla).
- 18. - 21. mesec: Besede povezuje v dvobesedne stavke. Govor razume in izpolni navodila, si zapomni. Sebe kliče z imenom, zanimajo ga knjige, kaže s prstom imenovane predmete in slike. Pogovarja se z igračami. Ima že veliko zob.
- 21. - 24. mesec: Uporablja približno 20 - 50 besed. Že tvori stavke iz treh besed. Razume že pogovore o ljudeh in stvareh, ki niso prisotni (mami bo prišla domov). Začenja razumevati predloge (v, na, zgoraj, spodaj), uporablja zaimek TI in uporablja že prihodnji čas.
Od 2,5 do 6 let:
- 2,5 let: Razume kaj pomeni velik, majhen. Postavlja vprašanja kaj, kje. Rad posluša enostavne pravljice in že pove kratko izštevanko.
- 3 leta: Uporablja različne besedne vrste, začenja tudi z uporabo zaimkov. Pozna imena za barve, števila. Imenuje dejanja na sliki, postavlja vprašanja. Pripoveduje o sebi in predvidenih dejavnostih, že izraža svoje misli in čustva.
- 4 - 5 let: Lahko se pojavi zatikanje (jecljanje) pri govoru. Ima že razumljiv govor, težave pa se lahko pojavijo pri izgovorjavi daljših besed, glasov (sičniki, šumniki, L, R). uporablja vprašalnici kdaj, zakaj. Uporablja pretekli in prihodnji čas. Tvori sestavljene povedi. Uživa v poslušanju šal, ugank in pravljic.
- 5 - 6 let: Vse glasove izgovarja pravilno, tudi stavki so slovnično pravilni (uporablja vprašalnice, nikalnice). V govoru uporablja pravilne časovne odnose in tudi glas dobro oblikuje. Širi besedni zaklad in se pripravlja na branje in pisanje.
Seveda je potrebno upoštevati, da se razvoj govora od otroka do otroka razlikuje in da ne napredujejo vsi enako hitro.