Vnetje Dojk: Vse Kar Morate Vedeti o Mastitisu

Mastitis, vnetje mlečne žleze, je pogosta in pogosto boleča težava, s katero se soočajo doječe matere. Čeprav se lahko pojavi kadarkoli med obdobjem dojenja, je najpogostejši v prvih treh mesecih po porodu, ko se laktacija še vzpostavlja. Beseda "mastitis" izvira iz grščine, kjer "mastos" pomeni dojko, končnica "-itis" pa označuje vnetje. Razumevanje vzrokov, simptomov in pravilnih pristopov k zdravljenju je ključnega pomena za hitro okrevanje in nadaljevanje uspešnega dojenja.

Ilustracija dojk z označenimi mlečnimi vmapsto

Kaj je mastitis in zakaj nastane?

Mastitis je vnetje mlečne žleze, ki lahko včasih privede do bakterijske okužbe. Najpogostejši vzrok nastanka je zastoj mleka v mlečnih vodih. Ti vodi, ki povezujejo mlečne žleze z bradavico, se lahko zamašijo zaradi nepopolnega izpraznjenja dojk med dojenjem ali črpanjem. Ko mleko zastane, se lahko nabere in vrne v vezivno tkivo dojke, kar povzroči lokalno vnetje, ki se kaže kot rdečina, oteklina in občutek toplote. V normalnih razmerah bi se mleko izločilo skozi bradavico, ob zamašenem mlečnem vodu pa je to onemogočeno.

Poleg zastoja mleka lahko k razvoju mastitisa prispevajo tudi poškodovane bradavice, skozi katere lahko patogeni vstopijo v mlečne vode in povzročijo okužbo. Dodatni dejavniki, ki povečujejo tveganje za mastitis, vključujejo stres, utrujenost, psihični in fizični napor za doječo mater, preveliko količino proizvedenega mleka, nepravilno tehniko dojenja, uporabo dud, ki lahko povzročijo nesnago in odlagajo dojenje, ter pretesne modrce s kostjo.

Drug spekter vzrokov za vnetje dojk predstavljajo psihološki vzroki. Zelo pomembno je, da dovolj počivamo, dobro jemo in skrbimo zase. Samo mama, ki skrbi zase, bo lahko skrbela tudi za otroka. Vzroki za vnetje dojk niso (vedno) samo fizični, velikokrat se navzven na telesu pokaže samo notranje dogajanje - pretirana skrb, morda podzavestno kakšne skrbi. Prsi so “ženska prva linija obrambe”: ko ne skrbimo dovolj zase (psihično in fizično), se telo upre. Običajno se mastitis pojavi takrat, ko si mama naloži več, kot je dobro zanjo.

Zmotno je prepričanje, da mastitis nastane, ker dojenček dojke »ne sprazni do konca«. Vnetje dojk - mastitis - je vnetje mlečne žleze, ki nastane zaradi okužbe z bakterijami. Najpogosteje se pojavi prvih šest tednov po porodu, ko ženska začne dojiti. Gre za zastojno vnetje, ki lahko napreduje ali pa ne. Mleko iz dojke ni sterilno. Ko pride do zastoja mleka v dojki, na tistem mestu nastanejo določene spremembe v tkivu, ki so krive za to, da male količine mleka pronicajo v okoliško tkivo. To tkivo pa reagira lokalno, in sicer z bolečino, oteklino in vročico. Ko mlečne sestavine preidejo tudi v krvne žile, je odgovor sistemski, pride do okužbe (pojavijo se bolečina, rdečina, povišana temperatura, povišani so vnetni kazalci v krvi).

Prepoznavanje simptomov mastitisa

Simptomi mastitisa se lahko pojavijo nenadoma in so lahko zelo neprijetni. Med najpogostejše znake spadajo:

  • Bolečina in občutljivost dojk: Prizadeti predel dojke je lahko izredno boleč na dotik, občutek bolečine se lahko stopnjuje. Boleče dojke, zamašeni vodi in mastitis so najpogostejše težave, s katerimi se soočajo doječe mamice. Največkrat se pojavijo zgodaj po porodu (recimo pri prvem navalu mleka), ko se laktacija še vzpostavlja, lahko pa tudi v kasnejših mesecih ali letih dojenja. Zamašen mlečni vod prepoznamo po pordelem in bolečem mestu v dojki. Včasih v dojki zatipamo zatrdlino, ni pa nujno. Dojenje zelo boli, saj je pretok mleka otežen. Včasih se na bradavici naredi rumen ali bel mozolj ali kristal (če se naredi, je dobro, da ga zmehčamo s toplo vodo in stisnemo z umitimi prsti).
  • Oteklina in rdečina: Dojka ali del dojke je lahko vidno otekla in rdeča.
  • Občutek toplote: Prizadeti predel je lahko na otip topel ali celo vroč.
  • Zatrdline v dojki: V tkivu dojke se lahko zatipajo boleče zatrdline ali vozlički.
  • Povišana telesna temperatura: Pogosto se pojavi vročina, ki lahko doseže tudi 40 stopinj Celzija, spremljajo jo lahko mrzlica in občutek izčrpanosti. Če doječa mati dobi povišano telesno temperaturo in se počuti čedalje slabše, sklepamo, da ima zastojno vnetje dojke oziroma mastitis. Počutje je lahko podobno kot pri gripi (izčrpanost, utrujenost).
  • Splošno slabo počutje: Ženska se lahko počuti utrujeno, izmučeno, brez energije, s simptomi, podobnimi gripi.
  • Izcedek iz bradavice: Včasih se lahko pojavi gnojni ali celo krvav izcedek iz bradavice. Povečane pazdušne bezgavke so lahko tudi znak vnetja.

Infografika s prikazom simptomov mastitisa

Ko se nakazujejo prvi simptomi v obliki rdečine na (trdi, napeti) dojki, rahle povišane temperature, slabega počutja, ali ko do mastitisa že pride, je pomembno, da počivamo.

Kako lahko preprečimo mastitis?

Najboljši način za obvladovanje mastitisa je njegova preventiva. Ključnega pomena je zagotoviti pravilno in učinkovito izpraznjenje dojk.

  • Pravilna tehnika dojenja: Že takoj po porodu je pomembno, da mati in novorojenček usvojita pravilno tehniko dojenja. Pomembno je, da dojenček pravilno zagrabi bradavico in kolobar, saj s tem zagotovi učinkovito praznjenje dojke. Če je otrok pravilno pristavljen (v ustih ima dovolj kolobarja), dojenje ne boli. Na začetku podoja lahko mati čuti blago skelečo bolečino, ki hitro mine, če je otrok pravilno pristavljen. Boleče, krvave in ranjene bradavice so praviloma rezultat nepravilnega pristavljanja. Če mati popravi otrokov položaj na dojki, tako da ima otrok med dojenjem v ustih dovolj kolobarja, mora bolečina postopoma izginiti. Če kljub pravilnem položaju otroka na dojki bolečina v predelu bradavic več dni ne izgine, koža bradavic pa postane pordela in vneta, mora otroka in mater pregledati zdravnik.
  • Pogosto dojenje: Dojenje na otrokovo pobudo, vsakič ko izrazi željo po hrani (kremženje, godrnjanje, izplazenje jezička), je ključno. Če je otrok zaspanček, je priporočljivo, da mati prevzame pobudo in ponuja dojko čim večkrat, po potrebi pa otroka tudi budi. Priporočljivo je vsaj 8 podojev na dan, še bolje 10 ali 12. V “normalnih” pogojih ob dojenju na otrokovo pobudo do močnejših neskladij med povpraševanjem in ponudbo ne pride pogosto.
  • Popolno izpraznjenje prve dojke: Doječim materam se priporoča, da dojenčku pustijo, da popolnoma izprazni prvo dojko, preden ga pristavijo k drugi. To zagotavlja boljše praznjenje in zmanjšuje tveganje za zastoj mleka. Ker otrok ne sesa redno, so dojke prepolne. Temu se izognemo tako, da čim prej po porodu otroka pristavimo in ga pristavljamo vedno, ko pokaže interes (godrnjanje, kremženje, izplazenje jezička, jok je že skrajni signal za lakoto, takrat smo že zelo pozni).
  • Spreminjanje položaja dojenja: Z menjavanjem položajev med dojenjem lahko pomagamo, da se dojke v celoti izpraznijo, saj različni položaji stimulirajo različne dele dojke. Učinkoviti položaji so lahko tisti, kjer je otrokova spodnja ustnica na prizadetem mestu ali pa položaj "nogometna žoga". Priporočljivo je, da spremenimo položaj dojenja: otroka namestimo tako, da bo njegova spodnja ustnica na prizadetem mestu, saj jo bo s sesanjem masiral in tako praznil tisti del dojke, kjer so vodi zamašeni. En tak položaj je na vseh štirih, ko je otrok pod nami. Tako otrok stimulira zgornji ali spodnji del dojke, odvisno, kako je obrnjen. Druga možnost je položaj “nogometna žoga”, ko je otrokova glava med prsmi, telo gre pa nazaj pod našo roko. V tem primeru bo otrok s spodnjo čeljustjo najbolj stimuliral naš zunanji del dojke. Tak položaj je sicer primeren tudi za sočasno dojenje dveh otrok.
  • Izogibanje uporabi dud: Dude lahko povzročijo nesnago in odložijo dojenje, kar povečuje tveganje za mastitis. Izogibati se je treba uporabi dud, ki so lahko vir nesnage, obenem pa prelagajo dojenje.
  • Higiena: Temeljita higiena rok in bradavic pred vsakim dojenjem je nujna. Skrbite, da so bradavice vedno na čistem in suhem. Nujna je temeljita higiena - čiščenje rok in bradavic pred vsakim dojenjem; praznjenje dojke, če dojenček ne spije dovolj; skrbeti je treba, da so bradavice vedno na čistem in suhem.
  • Udobna oblačila: Izogibajte se pretesnim modrčkom, še posebej tistim s kostjo, ki lahko ovirajo pretok mleka. Lahkotna oblačila so boljša izbira. Izogibajte se pretesnim modrci, še posebej tistim s kostjo. Ni treba omejevati popite tekočine.
  • Počitek in obvladovanje stresa: Pretirana skrb, stres in neprespanost lahko oslabijo telo in povečajo dovzetnost za vnetje. Pomembno je, da si mati privošči dovolj počitka, se zdravo prehranjuje in skrbi zase. Redna telesna aktivnost, prilagojena potrebam matere, lahko prav tako pozitivno vpliva na splošno počutje. Utrujena, neprespana mama? Pomembno je, da dovolj počivamo, dobro jemo in skrbimo zase. Tako kot pri prehladu ali gripi - bolj ko je telo utrujeno, daljši je čas, ki ga potrebuje, da se povrne v boljše stanje. Privoščite svojemu telesu nekaj več počitka, zlasti, ko je otrok majhen in je hranjen izključno preko dojenja. Zmanjšajte tudi stres in se poskusite s partnerjem dogovoriti, da v določenem delu dneva ali noči on prevzame skrb za otroka, da se lahko vi naspite.
  • Zadostna količina tekočine: Pitje zadostne količine vode je pomembno za dobro hidracijo telesa in podporo proizvodnji mleka.

Mastitis relief #breastfeedingjourney

Kako si pomagati pri prvih znakih in med zdravljenjem mastitisa

Če kljub preventivnim ukrepom opazite prve znake mastitisa, je pomembno ukrepati hitro.

  • Nadaljevanje dojenja: Kljub bolečini je dojenje ključno pri zdravljenju mastitisa. Otroku najprej ponudite bolečo dojko, saj je v tem času najbolj lačen in bo najbolj učinkovito izpraznil dojko. Če dojenje povzroča močne bolečine v dojkah, imaš morda mastitis. Lahko se zgodi, da mamica tudi šest mesecev doji dojenčka praktično brez težav, nenadoma pa se na prsih pojavijo intenzivne bolečine. Prvi simptom je navadno boleč predel na prsi, ki je tudi rahlo obarvan in na otip bolj vroč. Do tega najpogosteje pride, ko se dojenček manj doji, na primer kadar sta z mamico ločena več ur skupaj, mamica pa ne pomisli, da bi si dodatno količino mleka izčrpala s prsno črpalko.
  • Topli obkladki in prhanje: Pred dojenjem ali črpanjem uporabite tople obkladke ali se prhajte s toplo vodo. Toplota pomaga odpreti mlečne vode in olajša iztekanje mleka. Nežna masaža med prhanjem ali pred dojenjem lahko pomaga pri odmašitvi zamašenih vodov. Pri vnetjih lahko za lažje okrevanje uživamo tudi ekstrakt oljčnih listov, trikrat na dan po dve kapsuli, zraven pa je potrebno veliko piti, sicer lahko pride do dehidracije. Pred podojem uporabite tople obkladke, potem pa dojke zmasirajte na zamašenem delu od zgoraj navzdol proti bradavici. Segrevamo si jih lahko pod tušem - masaža bo potekala lažje, če bomo masirale na primer s ploščico kakavovega masla, tako bo lepše drselo. Vsekakor pa bodimo sočutne do sebe. Temperatura vode naj bo samo tako vroča, kot jo zmoremo prenesti: pazimo, da se ne poparimo.
  • Nežna masaža: Masirajte prizadeti predel dojke z nežnimi, krožnimi gibi od zunanjega dela proti bradavici. Če čutite zatrdline, jih poskušajte nežno "razmehčati" s prsti. Izogibajte se pregrobi masaži, ki lahko povzroči dodatno bolečino. Ogreto dojko zmasirajte s krožnimi gibi dlani in prstov oz. s »tapkanjem«. Prizadeti predel lahko nežno pregnetete s konicami prstov. Pri masaži se pomikajte z zunanjega dela proti bradavici. Bodite nežni!
  • Hladni obkladki po dojenju: Po dojenju ali črpanju lahko na dojko položite hladne obkladke. Hlad deluje protibolečinsko in zmanjšuje oteklino ter pomaga pri preprečevanju prekomerne proizvodnje mleka, ki je pri vnetju nepotrebna. Naše kompresijske blazinice za hlajenje in gretje so primerne za prsi vseh oblik in velikosti. Po podoju damo na dojko hladne obkladke.
  • Ročno iztiskovanje ali črpanje manjših količin: Če otrok ne izprazni dojke dovolj ali če napetost ostaja, lahko ročno iztisnete ali načrpate majhno količino mleka, le toliko, da popusti napetost. Črpanje do konca ni priporočljivo, saj spodbuja še večjo proizvodnjo mleka. Številne mamice v strahu pred ponovitvijo mastitisa po vsakem dojenju še dodatno črpajo mleko, kar je popoln nesmisel! Črpanje je smiselno izključno v primeru, da otrok zavrača dojenje na prizadeti strani ali pa dojke ne izprazni toliko, da bi napetost popustila ali pa je sit oz. trdno spi. Iztisnemo ali načrpamo samo toliko mleka, da napetost popusti! Torej po občutku.
  • Počitek: Poskrbite za dovolj počitka. Telo, ki je spočito, se lažje bori z vnetjem.
  • Domače rešitve: Nekatere mamice poročajo o uspešnosti uporabe obkladkov iz zeljnatih listov (ohlajeni in potolčeni listi) ali skute, ki naj bi imeli protivnetne lastnosti. Mnogim mamicam pomagajo zeljni listi (lahko iz hladilnika): steblo odstranite, liste potolcite in jih nato položite na dojko. Ko uvenejo, jih zamenjate z novimi. Pri blaženju mastitisa si pomagamo tako, da v modrc damo pretlačene zeljne liste (ki smo jih prej potolkli ali popraskali) ali pa dojko ovijemo s skuto, čez in čez pa damo folijo za živila.
  • Limfna drenaža: Namesto običajne masaže, ki je lahko zelo boleča, poskusite limfno drenažo, ki vključuje nežen in lahek pritisk proti limfnim vozliščem nad ključnico in pod pazduho. Namesto običajne masaže dojke, ki je lahko zelo boleča, poskusite limfno drenažo, ki vključuje nežen in lahek pritisk proti limfnim vozliščem nad ključnico in pod pazduho.

Farmakološko zdravljenje in posvet z zdravnikom

Če se simptomi mastitisa kljub domačim ukrepom v obdobju 24 do 72 ur ne izboljšajo ali se celo poslabšajo, je nujno poiskati zdravniško pomoč. V primeru bakterijske okužbe vam lahko zdravnik predpiše antibiotike, ki delujejo na odpravljanje bakterijske okužbe, ki se je nabrala v vaših mlečnih vodih. Antibiotiki za zdravljenje mastitisa so združljivi z dojenjem, zato omejevanje ali prekinitev dojenja v tem primeru ni na mestu. V primeru bakterijskega mastitisa lahko zdravnik predpiše antibiotike, kot sta kloksacilin ali flukloksacilin, ki se jemljeta vsakih šest ur, optimalno na prazen želodec. V primeru mastitisa, ki ni povezan z dojenjem, se lahko uporabi amoksicilin s klavulansko kislino ali klindamicin. Za lajšanje bolečine in vnetja se lahko uporabijo tudi analgetiki, kot je paracetamol, ali pod zdravniškim nadzorom nesteroidni antirevmatiki, kot je ibuprofen. Pomembno je, da natančno upoštevate navodila zdravnika glede jemanja zdravil.

Če se mastitis pravilno zdravi, se simptomi izboljšajo v obdobju 24 do 72 ur. Če domače zdravljenje mastitisa ne pomaga, bi lahko šlo za bakterijski mastitis in se posvetujte z zdravnikom. Zdravnik vam lahko predpiše antibiotike, ki delujejo na odpravljanje bakterijske okužbe, ki se je nabrala v vaših mlečnih vodih. Če dojite, v prvih tednih ne črpajte mleka tako, da bi ga "iztisnili" do konca; raje to prepustite dojenčku. Če se po pribl. 24 urah domačega zdravljenja (počitek + pogosto praznjenje prizadete dojke) simptomi poslabšajo oz. se ne izboljšajo, je nujno poiskati zdravniško pomoč. V strokovni literaturi so različna priporočila: običajno priporočajo nesteroidna protivnetna zdravila (npr. ibuprofen) za lajšanje bolečin in zmanjšanje vnetja. Če sumite na bakterijsko okužbo, vam bo zdravnik predpisal antibiotike. V primeru nepravilnega zdravljenja mastitisa je mati še naprej vročična, na omejenem predelu dojke se pojavijo še naslednji znaki: rdečina, oteklina in bolečina.

Če se zamašen mlečni vod ne izboljša, lahko traja tudi več dni, da se stanje popolnoma normalizira. Bolečina v predelu, kjer je bila zamašitev ali mastitis, lahko vztraja tudi nekaj dni po tem, ko je že vse dobro praznjeno in ni več zamašeno. Predelek je zelo občutljiv in ta bolečina počasi pojenjuje. Pomembno je, da dojka na otip ni trda ali napeta.

Različne vrste mastitisa

Poleg najpogostejšega laktacijskega mastitisa obstajajo tudi druge, redkejše oblike:

  • Granulomatozni mastitis: Ta redkejša vrsta mastitisa lahko prizadene tako doječe kot nedoječe ženske. Gre za benigno različico, katerega vzrok ni povsem znan, pogosto pa ga z ultrazvokom zamenjajo za raka dojke. Vključuje bolečino in opazno popačeno tkivo ter zadebelitev kože.
  • Periduktalni mastitis: V tem primeru bakterije vstopijo v dojko nedoječe ženske skozi razpokano bradavico ali preko prebadanja bradavice.
  • Kronični mastitis: Še ena oblika mastitisa, povezana z nedoječimi ženskami, se lahko pojavi v menopavzi kot posledica hormonskih sprememb. Mlečni vodi se lahko napolnijo z odmrlimi kožnimi celicami, zaradi česar so bolj dovzetni za bakterije in okužbe.

Čeprav je mastitis neprijetno stanje, ga je z ustreznim znanjem, preventivo in hitrim ukrepanjem mogoče uspešno obvladati. Obvladovanje utrujenosti v 38. Materino mleko je zelo koristno za razvoj in rast dojenčka, vendar lahko pri dojenju včasih pride do težav. Ko dojenje postane boleče, govorimo o mastitisu, ki je sicer kar pogost pojav tudi pri slovenskih mamicah.

tags: #grudicasta #dojka #dojenje #mastitis

Za pravilno delovanje tega spletišča se včasih na vašo napravo naložijo majhne podatkovne datoteke, imenovane piškotki. Sistemski piškotki, ki so nujni za delovanje, so že dovoljeni. Vaša izbira pa je, da dovolite ali zavrnete piškotke analitike in trženja, ki nudijo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejšo uporabo strani in prikaz ponudbe, ki je relevantna za vas. Več o piškotkih.