Uvod v zgodovino in pomen javne domene
Informacije so naše okno v preteklost, ki predstavlja bogastvo zgodovine, kulture in znanja, ki ga je pogosto težko odkriti. Google s ponosom sodeluje z knjižnicami pri digitalizaciji gradiva v javni domeni in ga naredi široko dostopnega. Javna domena obsega dela, katerih avtorske pravice so potekle, ali dela, ki jih avtorji in založniki namerno niso zaščitili. To omogoča, da se dela prosto uporabljajo, razširjajo in ponovno uporabljajo za različne namene, vključno s prevajanjem, optičnim prepoznavanjem znakov in drugimi področji, kjer je dostop do velike količine besedila koristen. Pomembno je, da uporabniki vedno odgovarjajo za zagotavljanje zakonitosti svoje uporabe gradiva v javni domeni, saj se zakoni o avtorskih pravicah razlikujejo od države do države.
Ženske v NOB: Nesprijet in ključen prispevek
V najusodnejših dneh naše zgodovine so ženske pokazale enako junaštvo kot moški. Njihova vloga v boju za osvoboditev dežele od fašističnih okupatorjev in pri izgradnji nove družbe je bila neprecenljiva. Stotine tisoč žensk, žena ob možu, tovarišica ob tovarišu, gospodinj, ki so razumele svoj zadotek in poti do svobode, so bile ključen dejavnik naše revolucije. Njihova energija in moč, stoletja zatirana, se je v njih skrivala. Polet teh sil, ki je dušil hrepenenje po drugačnem, pravičnejšem svetu, je omogočil naprednejše družbeno urejenje. V revoluciji so bile pripravljene na odrekanja in boleča slovesa od lastnih otrok, kar je marsikdaj preseglo vse, kar so doživele v svoji težki zgodovini.
Marija Bursać: Prva med enakimi, prva narodna heroina
Marija Bursać, rojena julija 1921, je bila prva ženska narodna herojinja Jugoslavije. Hči zidarja Nikole Bursaća, samouka čobanica, ki je leta 1939 končala šolanje, je v narodnoosvobodilni boj (NOB) vstopila 27. julija 1941 in postala skojevka. Konec poletja 1942 je bila sprejeta v Komunistično partijo Jugoslavije (KPJ). V NOP je aktivno prispevala jeseni 1941 in skozi celo leto 1942. Konec februarja 1943 je bila ranjena v bitki na Prkosih, noč s 17. na 18. september 1943. Kljub hudi rani, zlom gležnja desne noge, je med potjo do bolnišnice prepevala borbene pesmi, kar je navdušilo vse okoliško prebivalstvo in se je razširilo naokoli. Njeno junaštvo v NOB in narodni revoluciji Jugoslavije je bilo neprecenljivo. Umrla je zaradi posledic ranjevanja (gangrena-tetanus) 23. septembra 1943 v Vidovem Selu, na brežuljku Spasovine. Za narodno heroino je bila proglašena 15. oktobra 1945.
Velimir Stojnič se spominja: "Marijo Bursać poznam od konca leta 1938." Njena družina je živela v skromni hiši v Kamenici, ki je bila zgrajena iz kamna in s kritino iz preperelih desk. Hiša je imela eno sobo s kaminom in zemeljskim podom, nad njo pa senik. Ob hiši je bil vrt s sadovnjakom sliv in češenj, ter gozd drobnih bukev.
Marija je bila najstarejša od petih otrok. Odraščala je kot deklica na vasi, ki je bila nepismena, kar je bilo takrat normalno. Dekleta so se v šolo odpravila v Drvar, kar je bil celodnevni izlet. Do svojega štirinajstega leta je Marija pomagala doma, skrbela za živino in delala na njivi. Šivala je, vezla, njena dela so bila cenjena.
Vpliv naprednih idej in začetki organiziranega delovanja
Leto 1938 je prineslo spremembe v Kamenico. Vanjo se je naselil učitelj Duško, napreden mlad človek, komunist, ki je takoj pridobil veliko simpatij. Okoli sebe je zbral mladino, organiziral športni klub in otroško kuhinjo. Leta 1939 je Marija postala ena prvih udeležencev tečaja, ki ga je vodil Duško.
Joka Bursać, Marijina mati, je po vojni postala članica KPJ. Tečaji so poudarjali higieno, branje in pisanje. Marija je bila izredno pridno in nadarjeno dekle. Naučila se je šivati, krojaštvo ji je šlo odlično od rok. Bila je vedno vedra in duhovita. Njen smeh in šaljivost sta očarala vse. Mladi fantje so si želeli njene družbe.
V tem času je v deželo prodiralo neznanje, bedo in revščina. Duško, učitelj, je leta 1940 ustanovil SKOJ. Marija je bila med prvimi, ki so se vključili v to organizacijo. V vasi so se prvič slišale besede "komunist" in o boju delavskega razreda. To je bilo čudno in presenetljivo za starejše ženske. Marija je začela razbijati stara prepričanja.
Učitelj Duško in mladina okoli šole sta pritegnila pozornost oblasti. Poskusili so ga premestiti, vendar se je narod Kamenice temu uprl. Po začetku vojne so se nekateri umaknili v rezervno vojsko. Vendar pa je Marija s svojo vnemo in predanostjo nadaljevala delo z napredno mladino.
Ali ženske spadajo v boj? | 5-minutni videoposnetki | PragerU
Vstop v oborožen upor in prve akcije
Okoli 1. julija 1941 so partizani v bližini šole uredili svoj tabor. Marija je s svojo teto Anduko zbirala orožje in hrano, medtem ko je Duško politično organiziral mladino. Zaradi pogostih vpadov ustašev v vasi je bilo treba biti previden. Marija je v navezi s Partijo in SKOJ-em v teh predvojnih dneh delovala kot resna in zrela oseba, polna volje in zalaganja.
- julija 1941 so se začele priprave na oborožen upor. Ustaniki so se odpravili proti Drvaru. V tem času je bila Marija neumorna, pomagala je pri organizaciji in zbiranju sredstev za gerilce. Ženske so se združile v delovne čete, nabirale volno, prejo, laneno tkanje in perilo. Vse so morale biti pripravljene za potrebe vojske.
Marija je bila aktivna v odboru ženskega antifašističnega fronta (AFŽ), ki je bil sestavljen večinoma iz žensk. Te so organizirale delo v skupinah. Vse, kar so ustvarile, so odnesle v Drvar, kjer je bil center za delo za vojsko. Delovale so tudi v njeni hiši.
Junaštvo in nepopustljivost na Prkosih
Bitka na Prkosih je bila ena izmed ključnih bitk v tej regiji. Marija Bursać se je izkazala s svojim junaštvom. Kljub hudi rani, ko so jo nosili v bolnišnico, je prepevala borbene pesmi. Njeno petje je dajalo moč ranjenim tovarišem in je odmevalo skozi vojsko in pozadino. Njeno petje je bilo poziv k nadaljevanju boja.
Marijin doprinos v boju in vsakdanje življenje
V najtežjih dneh, zlasti v začetku leta 1942, ko so se okupatorji skušali utrditi v vasi, je bil SKOJ aktiven. Marija je bila sekretarka SKOJ-evega aktiva v vasi. Sestanki so morali biti kratki in jedrnati. V sobi ni bilo dovolj stolov.
V januarski večer 1942 je bila v osnovni šoli na Kamenici organizirana javna seja. Zbralo se je veliko starejših ljudi, žena in mladine. Govorili so vojno-politični voditelji. Poudarjali so pomen narodne borbe in opozarjali na tiste, ki so sodelovali z sovražnikom.
Med sestankom je prišlo do incidenta. Moški s palicami in vilami so poskušali razgnati zbrane, vendar jih je narodna straža zaščitila. Ljudje so se razšli, vendar so mnogi razumeli, kaj je treba storiti.
Marija je bila zelo aktivna v pripravi oblačil za borce. Šivala je jakne iz ovčje volne, kape, šalčke. Pogosto je delovala kot obveščevalka, prinašala je sveže novice o položaju Italijanov v mestu.
Vlašić: Gorska pokrajina s bogato zgodovino in kulturo
Vlašić je gora v geografskem središču Bosne in Hercegovine. Njen najvišji vrh je Paljenik z nadmorsko višino 1933 m. Je znana po svojih pašnikih, govedoreji in siru. Najbližje mesto je Travnik.
Ime "Vlašić" izhaja iz "Vlahov", nomadskega ljudstva, ki se je ukvarjalo s pašo. Po eni od legend naj bi Vlahi, potomci Rimskega cesarstva, prinesli recept za vlašićki sir okoli leta 1000. Sir se prvotno izdeluje iz svežega ovčjega mleka, včasih pa tudi kravjega, in zori dva do tri mesece. Danes se sir proizvaja po celotnem območju in velja za eno od tradicij regije. Poleg sira sta značilna še psa ovčarja - tornjaka in ovca pramenka. Tornjak naj bi obstajal že več kot tisočletje, vzrejen je bil za varovanje pred volkovi in medvedi.
Med vojno v Bosni in Hercegovini je bil Vlašić pod nadzorom vojske bosanskih Srbov (VRS). Imel je taktični pomen, saj je nadzoroval Travnik, ki ga je nadzorovala Armija Republike Bosne in Hercegovine (ARBiH). Leta 1994 je 7. muslimanska brigada napadla goro. Gora je bila pred Daytonskim sporazumom prevzeta s strani ARBiH in je bila kasneje vključena v Federacijo BiH.
Gora je pomembno središče zimskega turizma zaradi odličnih pogojev za smučanje, deskanje na snegu in druge zimske športe.
Reke Vlašića: Izviri življenja in pomembni vodotoki
Ugar je reka v Bosni in Hercegovini, desni pritok Vrbasa. Izvira na planini Vlašić, na nadmorski višini okoli 1550 m (lokacija "Prelivode", kjer se nahaja tudi razvodje rek Vrbanja, Ilomska in Bila). Na tej vododelnici izvirajo še tri reke: Ilomska, Vrbanja in Bila. Vliva se v Vrbas 20-ak kilometrov južno od Jajca. Ugar je dolg okoli 44,5 km, površina njegovega porečja je okoli 328 km², povprečni letni pretok na izlivu je 6,98 m³/s, skupni padec višine pa 1073 m.
Največji desni pritoki Ugra so: Pljačkovac, Ilomska, Kobilja, Zirin potok, Kusin potok in Ugrić, levi pa: Lužnica, Dedića in Andrijevića potok, Bunar, Oraški in Kukavički potok.
Kanjon Ugra pod Korićanskim platojem je impresiven, z globino do 500 metrov. Reka Ugar je dobila ime po tem, ker je bila meja Jajcaške banovine.
Ilomska je desna in največja pritoka Ugra. Izvira na Vlašiću, na območju Prelivode, na nadmorski višini okoli 1550 m. Dolga je okoli 20 km. Teče med obronki Žežničke grede (1477 m) in Javorka (1499 m). Ima izjemno vijugast tok skozi četinaste gozdove.
Najizdašnejša pritoka Ilomske je Manatovac, ki je bil izkoriščen za vodooskrbo Kneževa (Skender Vakufa), kar je znatno osiromašilo vodotok Ilomske in narušilo okoliške ekosisteme. Po dveh atraktivnih slapovih (velikem in malem) se Ilomska vliva v Ugar. Veliki slap je visok okoli 40 m.
Kobilja (ali Kobiljska reka) je desna pritoka Ugra. Dolga je okoli 5 km. Nastaja iz več izvirov, od katerih je najpoznaniji Srebrenik (1010 m n.v.). Pri vasi Gornji Ćoralići, Kobilja vstopi v globok, a kratek kanjon.
Pljačkovac je prva večja, a kratka, desna pritoka Ugra. Izvira nad in južno od Korićanskega platoja na nadmorski višini okoli 1360 m. Pri samem izlivu tvori majhen slap višine 4-5 m.
Lašva je reka v srednji Bosni in leva pritoka Bosne. Nastaja iz dveh "Lašvic", Karaulske in Komarske, ki se združita v Turbetu. Izvirsta na Radalj-planini in Komar-planini. Lašva teče skozi Travnik in Vitez, po 49,4 km pa se južno od Zenice izlije v reko Bosno. Njena dolina je bila vedno pomembna prometna pot.
Bila (ali Bijela) je največja, z vodo najbogatejša, leva pritoka Lašve. Vliva se ob naseljih Stara Bila in Nova Bila. Tvori mejo planine Vlašić proti vzhodu in jugovzhodu. Dolga je okoli 35 km.