Dihalni problemi pri dojenčkih, vključno z značilnim hlastanjem za zrakom, so pogost vzrok zaskrbljenosti staršev. Razumevanje možnih vzrokov, zgodnje prepoznavanje simptomov in ustrezno ukrepanje so ključni za zagotavljanje zdravja in dobrega počutja najmlajših. Ta članek obravnava različne vidike težav z dihanjem pri dojenčkih, od pogostih zmot do specifičnih stanj, kot je bronhiolitis, laringitis in oslovski kašelj, ter ponuja vpogled v preventivne ukrepe in načine zdravljenja.
Vlažnost zraka in dihalni organi
Na splošno velja, da vlažen zrak koristi dihalnim organom, kar je pomembno tako za zdrave kot za prehlajene otroke. Dr. Srečko Šuštar svetuje, da namestite vlažilec zraka v otroško sobo, še posebej ko ima otrok vneto uho. Kot alternativa vlažilcu zraka se lahko uporabi tudi lonec z vrelo vodo, v katero dodamo kamilico, meto ali timijan. Pri napadih laringitisa je najboljše zdravilo, da otroka odnesete na svež, vlažen in hladen zrak. Priporoča se tudi, da se z otrokom zaprete v kopalnico in pustite teči vrelo vodo, da se prostor napolni s paro.
Vpliv medijev na razvoj otroka
Stara prepričanja navajajo, da mora otrok gledati poučne oddaje, da se bo nekaj naučil. Seveda lahko mnoge oddaje pripomorejo k širini znanja, vendar so raziskovalci dokazali, da to ne sme biti zamenjava za interakcijo s starši. Otrok prosti čas lahko preživi pred televizijo, vendar ne ure in ure, prav tako mora biti izbrana vsebina, ki jo gleda. Veliko se pravzaprav lahko nauči tudi ob posnemanju vas ali igranju z vami.
Inhalacijski steroidi in rast otroka
Ne drži, da inhalacijski steroidi, ki se jih uporablja dlje časa za astmo, lahko vodijo k upočasnitvi otrokove rasti. Redna uporaba teh sredstev začasno lahko upočasni rast, ampak ko se jih preneha uporabljati, telo 'pospeši', da doseže genetsko predvideno višino.
Odvajanje blata pri dojenčkih
Ni nujno, da morajo dojenčki kakati vsak dan. Simptomi za obisk pediatra so: kri v blatu, bolečine v trebuhu, jok pri odvajanju blata, popolna zaprtost. Dojenčki, ki so popolnoma dojeni, imajo blato bolj tekoče in zrnasto od tistih, ki se hranijo z adaptiranim mlekom. Nekateri odvajajo blato večkrat dnevno, nekateri redkeje, to pa je odvisno od hitrosti razgradnje mleka v črevesju. Če novorojenček mirno spi, ne joka zaradi bolečin v trebuhu in ni bolan, ne zaženite panike. Sčasoma boste ugotovili, kako pogosto vaš dojenček kaka. Če vas vseeno skrbi, ker dojenček več dni zaporedoma ni kakal, pokličite izbranega pediatra in se posvetujte z njim.
Zeleni izcedek iz nosu in sinusne okužbe
Zeleni izcedek iz nosu ni znak, da ima otrok nevarno bakterijsko sinusno okužbo, ki zahteva zdravljenje z antibiotiki. Včasih so verjeli, da je v takšnem primeru virusni prehlad postal bakterijski in da gre za vnetje sinusov. Toda dokazano je, da so za takšno stanje potrebni še dodatni simptomi, kot so: povišana telesna temperatura, glavobol, zobobol.
Sprehodi z novorojenčkom
Starši včasih grešijo, ker ne gredo na sprehod z novorojenčkom. Seveda ni priporočljiv izhod v neugodnih vremenskih razmerah, ampak ko otrok doseže neko temperaturno stabilnost (v prvem tednu življenja), ni vzroka, zakaj se ne bi vsi sprehodili po svežem zraku. Po maminem carskem rezu ali dojenčkovem okrevanju ne hitite s sprehodom, ampak če se oba počutita odlično, potem je čas za 'vozičkanje'. Potrebujete le še lepo vreme in lahko začnete s sprehajanjem. Prvi sprehod naj traja 15 minut, potem postopoma podaljšujte. Dojenčka lahko sprehajate tudi po soncu, le zaščititi ga morate pred škodljivimi žarki s strehico na vozičku, senčnikom, dežničkom ali tetra plenico. Dojenčka oblecite vremenskim razmeram primerno, ne pretiravajte s preveč sloji, če je zunaj mrzlo ali pa nasprotno vroče. Če je temperatura nizka, naj bo sprehod krajši, če je temperatura visoka, prav tako. Preverite na vratu, potipajte roke, noge, da vidite, ali ga zebe ali mu je prevroče. Če ima rdeč nos ali obraz, ne skrbite. Močan naliv, megla, nevihta, snežni metež in nevihta niso primerne vremenske razmere za sprehod z dojenčkom. Če pa je lepo vreme zunaj, ne čakajte za prvi sprehod z novorojenčkom en mesec.
Vrtec in odpornost otroka
Zelo pogosto je prepričanje, da otrok z obiskovanjem vrtca pogosteje zboli. Če morate nazaj v službo in nimate babice in dedka, da bi pazila na otroka, bodite brez skrbi in zaupajte otroka v varstvo varušk. Seveda bo izpostavljen številnim bakterijam in virusom, ampak tako bo tudi okrepil obrambni sistem, tako bo bolj zdrav, ko bo malce starejši.
Zdrav novorojenček je pripravljen na življenje izven maternice, vendar njegov obrambni sistem ni še popolnoma razvit, zato bo bolj dovzeten za različne bolezni. Žal otroka ne morete in tudi ne smete popolnoma izolirati, vseeno pa lahko preprečite, da pride v stik z bolno osebo. Vedeti morate tudi, da dojenček pogosto kiha, tudi med menjavanjem plenice, kar ne pomeni, da je prehladen. Ko bo imel zamašen nos, bo razdražljiv, saj še ne zna dihati skozi usta, težave bo imel pri dojenju in spanju, zato bo vse skupaj misija nemogoče. Takrat se lahko posvetujete s pediatrom. Do enega leta otrok ni pogosto bolan, razen če ni ves čas v stiku z bolnimi ljudmi (recimo bratcem ali sestrico, ki nosi viruse iz vrtca ali šole). Seznam bolezni se poveča v prvem letu obiskovanja vrtca. Takrat lahko pričakujete, da bo otrok dobil vnetje ušes, imel vneto grlo, da bo kašljal, da bo hripav, da bo imel bronhitis. V obdobju od jeseni do spomladi je zelo pogosto, da otroci zbolijo tudi do sedemkrat. Obrambni sistem se vzpostavi okrog šestega leta. Iz leta v leto bo otrok manj občutljiv na vse okužbe. Do tretjega leta bodo vse bolezni povezane z ušesi, grlom in nosom, po tretjem pa le z grlom. Postopoma bodo malčki postali odpornejši in bodo prehladni ali bolni največ trikrat letno.
Bazen in vnetje srednjega ušesa
Zaradi obiskovanja toplic in bazena otrok ne bo dobil vnetja srednjega ušesa. Iztok Fošnarič, specialist otorinolaringologije, pojasnjuje: ''Vnetje srednjega ušesa ne more biti posledica plavanja v domačem ali javnem bazenu, ker je srednje uho od zunanjega ločeno z bobničem, lahko pa nastane vnetje srednjega ušesa v primerih, ko je bobnič preluknjan. Kopanje lahko privede do vnetja zunanjega sluhovoda. Ob pogostem močenju sluhovoda se zmanjša lokalna obramba in spremeni kislinsko-bazno ravnotežje kože sluhovoda. Vnetje povzročijo mikroorganizmi, ki se ob ustrezni obrambi ne morejo razmnožiti.''
Bronhiolitis - nevarnost za najmlajše
Eden najpogostejših virusnih okužb pri dojenčkih je bronhiolitis. Bronhiolitis je vnetje najmanjših dihalnih poti. Najpogostejši povzročitelji bronhiolitisa so respiratorni sincicijski virus ali RSV, kot ga krajše poimenujemo, redkeje virusi parainfluenze. Okužbe z RSV se širijo v obliki epidemije v zimskih mesecih, največ od januarja do marca.
Bolezen je najnevarnejša za nedonošenčke, posebno tiste z bronhopulmonalno displazijo, za otroke s srčno napako. Pogosteje zbolijo otroci, nagnjeni k alergijam, otroci mladih mater, otroci, ki živijo v natrpanih stanovanjih, v okolju z onesnaženim zrakom (kajenje, izpušni plini), in otroci, ki niso dojeni. Kdaj se bo dojenček okužil, je odvisno od njegove izpostavljenosti virusu. Največkrat se okuži od starejših sorojencev ali drugih otrok in odraslih, ki imajo prehladne znake. Okuži se preko kapljične infekcije (kašljanje, kihanje) ali prek rok (na rokah prehlajenega človeka je vedno zelo veliko število virusov).
Potek bolezni
Prvi znaki okužbe dojenčka z RSV so izcedek iz nosu in vnetje žrela. V treh dneh se pojavijo kihanje, kašelj in nekoliko povišana temperatura, kmalu zatem se sliši hropenje. Včasih pride tudi do vnetja srednjega ušesa. Če je potek bolezni blag, se lahko ustavi na tej stopnji in ne bo prišlo do poslabšanja bolezenskih znakov.
Če bolezen napreduje, postaneta kašelj in hropenje močnejša, otrok začne težje dihati, včasih je slišno piskanje. Vidno je ugrezanje medrebrnih mišic, kotanje nad in pod prsnico, povečuje se napor pri dihanju. Dihanje je pospešeno. Temperatura ni nujno povišana. Frekvenca dihanja lahko naraste preko 70 vdihov na minuto, pojavljajo se lahko dihalni premori, otrok postane modrikast in apatičen - v takšnih primerih je nujno bolnišnično zdravljenje. Redkokdaj je bolezen smrtna, bolj je nevarna za zelo mlade, nedonošene otroke in otroke, ki imajo tudi druge bolezni (pljučne, živčno-mišične, srčno-žilne bolezni ali bolezni imunskega sistema ali krvi).
Zdravljenje bronhiolitisa
V primerih nezapletenega bronhiolitisa zadostuje simptomatsko zdravljenje: otroci lažje dihajo, če imajo zvišano vzglavje in če zrak ni presuh; očistiti je treba zgornje dihalne poti. Če težko diha in zasičenost krvi s kisikom upada, je treba vdihanemu zraku dodajati navlažen kisik. Običajno ob bolezni težko pijejo in so rahlo do zmerno izsušeni, zato dobijo infuzijo tekočin v žilo, včasih je potrebno hranjenje prek sonde. Antibiotiki so redkokdaj koristni, le če ima otrok dodatno bakterijsko infekcijo. Bolezen največkrat v nekaj dneh mine. Izjemno redko je potrebno intenzivno zdravljenje - intubacija, umetna ventilacija in drugi ukrepi.
Preprečevanje bronhiolitisa
Ker ne moremo vnaprej vedeti, kakšen bo potek bronhiolitisa pri dojenčku, je bolje, da dojenčka v prvih mesecih starosti ne izpostavljamo virusnim infekcijam. Virus se širi s kašljanjem, kihanjem in neposrednim stikom. Najpogosteje prinesejo viruse v domače okolje starejši otroci iz vrtca, zato je bolje, da tudi starejši otroci v času starševskega porodnega dopusta ne obiskujejo vrtca. Vsi, ki prijemajo dojenčka, si najprej umijejo roke. Prehlajeni otroci in odrasli naj ne obiskujejo družin, kjer imajo dojenčka (po potrebi na to opozorimo sorodnike in prijatelje). Z dojenčkom ne zahajamo v prostore, kjer se zadržuje veliko ljudi (velike trgovine, vrtci, dvorane), posebno ne pozimi in spomladi, ko so okužbe z RSV pogostejše. Dojenček naj nikoli ne bo v zakajenih prostorih, izogibajte pa se tudi daljšim vožnjam ali sprehodom ob prometnih cestah, saj je tam zrak običajno onesnažen.
Pozorno pri dojenčkih
Če je dojenček mlajši od dveh mesecev, v spanju vdihne več kot 60-krat v minuti ali če otrok po prvem letu v spanju vdihne več kot 40-krat v minuti, je nujno, da ga vidi zdravnik.
Kako lahko preprečimo okužbe?
Če se le da, otroka čim dlje zadržite v varstvu doma oziroma ga vključite v varstveno skupino, kjer je manjše število otrok. Vsi se skušajte izogibati bolnikom, ki kašljajo in smrkajo. Otrokovo odpornost krepite z zdravo uravnoteženo prehrano in gibanjem na svežem zraku.
Laringitis: Vnetje grla pri najmlajših
Simptomi laringitisa pri dojenčkih in otrocih, starih do tri leta, so: oteženo dihanje, zategovanje vratnih mišic, reber, hripavost, izguba glasu, žgečkanje v žrelu in občutljivost, potreba po stalnem "čiščenju" žrela, oster kašelj, ki spominja na lajanje, spremljajoče bolezni, kot so gripa, prehlad, pljučnica, in povišana telesna temperatura.
Vzrok laringitisa
Otečene glasilke povzročijo vnetje žrela. Najpomembnejši povzročitelj je virus prehlada, lahko pa so tudi bakterije, alergije ali izpostavljenost snovem, ki dražijo (kemikalijam, strupom, suhemu zraku). Zelo redko se vnetje žrela pojavi kot posledica tumorja ali izrastka, ki se razvija na glasilkah ali okrog njih.
Virusno vnetje žrela mine samo od sebe v nekaj dneh, brez kakršnega koli zdravljenja. Zato je trajnejši laringitis znak, da gre za nekaj drugega, in ne le za neugoden virus. Če zdravnik ugotovi, da gre za bakterijsko vnetje, bo otrok potreboval antibiotično zdravljenje od sedem do deset dni. Če gre za alergijo, zdravnik predpiše antihistaminike, ki ublažijo otekanje in vnetje.
Kdaj k zdravniku ob laringitisu?
- Če hripavost in neprijetnost trajata dlje kot en teden.
- Če je vnetje žrela rezultat izpostavljenosti strupom.
- Če se vnetje žrela pojavi kot rezultat kroničnega bronhitisa.
- Če otrokova hripavost preraste v oster kašelj.
- Če je povišana telesna temperatura nad 39,5 stopinj Celzija.
- Če je otrok moder, ne more dihati, je bled (pokličite reševalce!).
- Če ne more goltati, se slini.
- Če je nenavadno zaspan in miren.
Domače zdravljenje laringitisa
- Čim manj govorjenja.
- Počitek.
- Veliko tekočine.
- Manjši in pogostejši obroki.
- Vdihavanje pare.
- Tople obloge okrog vratu.
- Otroka pomirite, da ni paničen.
- Otroka postavite pred okno, da vdihava hladen in vlažen zrak.
- Ne kadite v bližini bolnega otroka.
Otrokove dihalne poti so ozke, infekcija, ki se spušča proti sapniku, ima lahko dramatične posledice. Vnetje lahko pripelje do takšne otekline, da prepreči dovod zraka. Takrat ne gre za običajen laringitis, zato ne oklevajte in pojdite k izbranemu zdravniku ali pokličite reševalce.
Oslovski kašelj - huda nalezljiva bolezen
Oslovski kašelj je ena težjih in zelo nalezljivih bolezni dihal, ki se prenaša kapljično, največkrat pa se pojavlja v majhnih epidemijah v predšolskem obdobju, vendar lahko prizadene tudi odrasle. Zanjo je značilen kašelj, ki spominja na oslovsko riganje.
Potek oslovskega kašlja
Okužba - prehlad - kašelj. Od enega do dveh tednov po okužbi se pojavi kašelj brez povišane telesne temperature. Kašelj je v tem obdobju, ki običajno traja sedem do deset dni, lahko povsem neznačilen in običajno ni moteč. V tem obdobju je bolnik najbolj kužen. Po tem obdobju se začnejo tipični napadi kašlja, ki so v napadih z zariplostjo ali pomodrenjem in so močnejši ponoči. Napad kašlja lahko traja tudi do ene minute, vmes pa otrok hlasta za zrakom, lahko pa tudi bruha. Pri odraslih bolnikih je kašelj lahko še vedno neznačilen oz. blažji. Po tretjem tednu navadno bolezen ni več nalezljiva. Napadi kašlja začnejo počasi pojemati. Po naslednjih dveh tednih naj bi bil oslovski kašelj ozdravljen, lahko pa se napadi ponavljajo še mesece, posebej kadar se otrok prehladi ali je preveč telesno aktiven. Bolezen tako izzveni v šestih do osmih tednih.
Hlastanje za zrakom pri oslovskem kašlju
Če je vaš malček starejši od 18 mesecev, bo morda že znal "rigati" - to pomeni, da bo med kašljem hitro zajemal zrak. Za dojenčka pa je oslovski kašelj bolj nevaren, saj med kašljanjem ne zna loviti sape, zato se v takem primeru izbrani pediater odloči za zdravljenje v bolnišnici pod skrbnim nadzorom. Otrok po napadu kašlja pogosto bruha in ima rdeče in solzne oči, sicer pa se počuti relativno dobro.
Kdaj otroka odpeljati k zdravniku zaradi oslovskega kašlja?
Oslovski kašelj je v začetni fazi težko prepoznati, saj gre za navaden prehlad, ki ga tudi sicer ne zdravi zdravnik. V kolikor pa malček začne grdo kašljati, ''rigati'' ali pa kašlja dlje časa brez postopnega izboljšanja, ga mora pregledati izbrani pediater. Slednjega morate vedno poklicati, če otrok - še posebej dojenček - med napadom kašlja pomodri.
Zdravljenje z antibiotiki pri oslovskem kašlju
Zdravnik lahko v zgodnjem stadiju bolezni postavi diagnozo samo na podlagi brisa iz nosu in žrela. Predpisal bo antibiotik in sredstvo proti kašlju. Za oslovski kašelj ni zdravila, vendar antibiotiki bolezen ublažijo in zmanjšajo njeno nalezljivost. To je zlasti pomembno, če je pri hiši tudi dojenček. Z antibiotikom je samo v začetnem stadiju mogoče uničiti bakterije in tako skrajšati bolezen ter zmanjšati nevarnost okužbe. Dojenčkom, ki so bili v stiku z obolelim za oslovskim kašljem, lahko zdravnik preventivno predpiše antibiotike - te morate jemati, kot piše v navodilih.
Potrebna je bližina staršev
Vse, kar lahko otroku nudite in s čimer mu boste najbolj pomagali, je vaša bližina. Med napadom kašlja bodite z njim: posadite si ga v naročje, med kašljanjem naj bo rahlo nagnjen naprej. Pri roki imejte pripravljeno posodo, če bo morda bruhal. Če bo otrok izbruhal večino hrane, ki jo je pojedel, mu obrok ponudite med fazo, ko nima napada. Kadar ima dojenček napad oslovskega kašlja, ga položite v posteljico na trebušček z glavico navzdol in nekoliko privzdignjenim vznožjem. Ko kašlja, bodite vedno ob njem. Če otroka z oslovskim kašljem ne zdravite z antibiotiki, naj se med štiri- ali večtedensko fazo kašlja ne druži z nezaščitenimi otroki in odraslimi in naj ne obiskuje vrtca in šole, dokler tega ne dovoli zdravnik.
Cepljenje proti oslovskemu kašlju
V Sloveniji so otroci cepljeni trikrat v prvem letu starosti, ponovno pa v drugem letu in v tretjem razredu osnovne šole.
Nosečnice lahko zaščitijo svojega otroka s cepljenjem proti RSV
Prebavne težave pri dojenčkih
Prebavne težave (kolike, zaprtje, polivanje, bruhanje) dojenčkov so zelo pogoste. Še posebej novopečeni starši so ob pojavu le teh zaskrbljeni in iščejo najboljše rešitve, da bi olajšali težave svojega sončka. Pri trebušnih krčih dojenčka se je priporočljivo posvetovati s pediatrom.
Vzroki za trebušne krče ali kolike
Možnih vzrokov za nastanek je lahko več, natančen vzrok pa je težko določiti. Najpogostejši vzroki za krče ali kolike pri dojenčkih so: nerazvitost prebavnega sistema, hrana, preveč bogata z ogljikovimi hidrati (laktoza), pospešeno gibanje črevesa, prekomerno hranjenje ali lakota dojenčka, če dojenček ob hranjenju zaužije preveč zraka, slaba tehnika hranjenja, premajhna ali prevelika luknjica na dudi. Dojenčki, ki imajo preobčutljivost (alergijo) na kravje mleko ali neprenašanje določene vrste hrane, imajo običajno hude trebušne krče.
Ukrepanje v primeru kolik
Pri trebušnih krčih vašega dojenčka se je dobro posvetovati s pediatrom. Drugače pa je dobro paziti, da dojenček v času hranjenja ne zaužije prekomerne količine zraka, da je luknja na dudici ravno pravšnja, da je dojenček pred hranjenjem umirjen, dobro je podreti kupček (lahko po obroku, če je potrebno tudi že med njim). Pazimo, da ima naš malček ustaljen red in način hranjenja, prav tako ostalih pravil, priporočljivo pa je tudi čim manj vznemirjanj v popoldanskem in večernem času. Če pa je dojenček hranjen z mlečno formulo, lahko za zmanjšanje kolik ali zaprtja najdete posebno hrano za uravnavanje prebavnih težav. Ob previjanju mu lahko tudi zmasirate trebušček v smeri urinega kazalca.
Zaprtje pri dojenčkih
O zaprtju pri dojenčku govorimo, če dojenček odvaja manj pogosto ali pa je blato bolj trdo in je odvajanje oteženo, včasih celo boleče. Zelo težko definiramo zaprtost. Večina dojenčkov prvič odvaja blato (t.i. mekonij) v prvih 24 urah. Načeloma odvajajo večkrat dnevno, dojeni večinoma pogosteje. Če je dojen otrok zdrav in nima posebnih težav, je zanj pravilno in normalno, da odvaja po vsakem obroku, pa tudi, če ne odvaja nekaj dni. Če je dojenček ob tem brez drugih težav, ni vzroka za zaskrbljenost. Bolj ko dojenček raste, bolj se ustaljuje ritem odvajanja in prehaja na ritem odraslih, ki predstavlja odvajanje 1-2 krat na dan ali 1x na dva do tri dni.
Znaki zaprtja
Dojenček z zaprtjem odvaja trdo blato, ki ga spremljajo bolečine v trebuhu, napenjanje, na površini blata se lahko pojavi celo sveža kri.
Vzroki zaprtja
Ločimo funkcionalne in organske vzroke. Funkcionalni vzroki, ki so najpogostejši, so: hrana s premalo vlakninami, premalo zaužite tekočine, zmanjšano gibanje črevesa in zadrževanje blata zaradi različnih psihičnih vzrokov. Organski vzroki so bolezenski vzroki zaprtja, kot so: bolezni prebavil, presnove, žlez z notranjim izločanjem, živčno-mišične in druge bolezni.
Ukrepanje pri funkcionalnem zaprtju
Svetujemo pitje sladkanega čaja (sladkano z glukozo) na tešče ali med mlečnimi obroki, najbolje vsaj ½ ure pred obrokom. Če mu ponudimo tik pred obrokom se lahko zgodi, da bo obrok odklonil. Če mu ponudimo pa takoj po obroku, se lahko zgodi, da bo bruhal. Če je dojenček hranjen z mlečno formulo, lahko izberemo formulo za uravnavanje prebave. Nekatere mlečne formule proti zaprtju vsebujejo prebiotike (ki med drugimi ugodnimi učinki tudi pospešujejo gibanje prebavil) in posebno prilagojeno maščobo (imenovano betapol), tako kot materino mleko, in s tem delujeta proti zaprtju. Druge mlečne formule pa imajo večjo vsebnost laktoze (mlečnega sladkorja), ki ima ozmozni učinek (pritegne vodo v debelo črevo in s tem zmehča blato ter tako omogoča lažje odvajanje blata). Ko pa dojenček začne dobivati dopolnilno hrano, svetujemo obilo tekočine, sadnih sokov, sveže sadje in zelenjava (ne banan, korenja, odsvetujemo tudi čokolado, čokolino, riž).
Bljuvanje, polivanje in bruhanje
Bljuvanje ali polivanje (s tujo besedo regurgitacija) imenujemo nehotno vračanje želodčne vsebine skozi usta, brez sile, običajno v blagi meri. Pojavlja se v obdobju od rojstva do otrokovega 1. leta starosti, ko v večini primerov tudi mine. Bruhanje ali bruhanje v loku pomeni vračanje želodčne vsebine s silo skozi usta, običajno nehotno, združeno s predhodno slabostjo in siljenjem na bruhanje.
Gastroezofagealni refluks (GER)
Gastroezofagealni refluks je nehotno vračanje želodčne vsebine v požiralnik. Želodčna vsebina je želodčni sok z encimi, hrana in pijača, ki ju je otrok zaužil, in slina, lahko pa tudi izločki trebušne slinavke in žolčnika. GER je pri dojenčku navadno posledica občasne sprostitve tonusa mišice zapiralke v požiralniku, ki sicer preprečuje vračanje hrane iz želodčka v požiralnik. Zato otrok bljuva. Predvsem po obrokih se mu kisla želodčna vsebina nehotno vrača v požiralnik in usta, dojenček pa lahko tudi bruha ali občasno celo bruhne v loku. Ponoči je polivanja običajno manj. Če je GER izražen prekomerno, lahko povzroča bolezenska stanja, ki dojenčka zelo ogrožajo. V tem primeru govorimo o gastroezafagelani refluksni bolezni (GERD). Dojenček zaradi bljuvanja in bruhanja izgublja kalorije in ne napreduje na telesni teži. Zaradi vračanja kisle želodčne vsebine lahko nastopi vnetje sluznice požiralnika, slabokrvnost ali celo bruhanje krvavkaste vsebine. Če kisla želodčna vsebina zaide v dihala, lahko povzroča vnetje glasilk, aspiracijsko pljučnico ali ponavljajoče se bronhitise.
GER je pogosta prebavna težava pri dojenčkih, saj ocenjujejo, da nastopi pri več kot 50 % dojenčkov v 4. mesecu starosti. Bljuvanje zaradi GER se lahko pojavi takoj po rojstvu, najpogosteje pa v 2. do 6. tednu po rojstvu.
Pomoč pri GER
Pogovor z zdravnikom pediatrom staršem pomaga razumeti, za kaj gre, jih pomiri in usmeri v nadaljnje korake. Na osnovi strokovnega mnenja se pediater odloči za prehransko zdravljenje in svetuje tudi dodatno položajno zdravljenje, če pa je potrebno se odloči tudi za zdravljenje z zdravili in le v redkih primerih tudi za zdravljenje z operacijo.
Prehransko zdravljenje: pomeni zgostitev mlečnega obroka, če uživa mlečno formulo (lahko z 2 % riževo sluzjo ali pa se svetuje uporaba že pripravljenih mlečnih formul z oznako AR-antiregurgitacijsko mleko, ki so zgoščena z rožičevo ali koruzno moko). Če pa je dojenček dojen, mu obrokov žal ne moremo zgostiti.
Položajno zdravljenje: Svetujemo dvignjeno dojenčkovo vzglavje za 30 stopinj (tako v času spanja kot pri negi) na varnem hrbtnem položaju. Po jedi naj bo otrok vsaj pol ure v pokončnem položaju, obvezno naj podre kupček, glavico ima lahko naslonjeno na materini rami.
Zdravljenje z zdravili: zanj se pediater odloči po predhodnih preiskavah v bolnišnici.
Ponovno o bronhiolitisu: Povečano število obolenj
V UKC Ljubljana so v zadnjem času zabeležili povečano število sprejemov dojenčkov in majhnih otrok do drugega leta starosti z diagnozo akutni bronhiolitis. V dveh tednih sta zaradi zapleta pri tem virusnem obolenju spodnjih dihal umrla že dva malčka. Prvi simptomi bronhiolitisa so navadno precej podobni prehladnemu obolenju: zamašen nos, izcedek iz nosu, blag kašelj in blaga vročina.
Izbruh tega virusa se najpogosteje pojavlja na začetku jeseni in vse do pozne pomladi, povzroča pa okužbo pljuč in dihalnih poti. Drugi virusi, ki so še povezani z bronhiolitisom, so rinovirus, influenza in človeški metapneumovirus. Pri bronhiolitisu gre za infekcijo najmanjših dihalnih poti, imenovanih bronhiole, ki vodijo do pljuč. Ko pride do vnetja bronhiol, te otečejo in se napolnijo s sluzjo, kar oteži dihanje. Posebej nevaren je za dojenčke in majhne otroke, saj so njihove dihalne poti majhne in se hitreje zamašijo kot pri odraslih in večjih otrocih. Tipično se pojavlja v prvih dveh letih življenja, vrhunec pa doseže med tretjim in šestim mesecem starosti. Pogostejši je pri fantkih, otrocih, ki se niso dojili, otrocih, ki odraščajo v veččlanskih družinah, in tistih, ki so izpostavljeni cigaretnemu dimu. Stanja, ki povečujejo možnosti za težjo obliko bronhiolitisa, so prezgodnje rojstvo, predhodno kronično obolenje srca ali pljuč in oslabljen imunski sistem, kar je lahko tudi posledica drugih bolezni in jemanja zdravil. Otroci, ki so preboleli bronhiolitis, imajo več možnosti, da bodo v prihodnosti razvili astmo. Kljub vsemu še ni jasno, ali bronhiolitis povzroči ali le sproži astmo, ali pa so otroci, ki prej ali slej razvijejo astmo, preprosto bolj nagnjeni k bronhiolitisu v otroštvu.
Znaki in simptomi bronhiolitisa
- Zamašen nos.
- Izcedek iz nosu.
- Blag kašelj.
- Blaga vročina.
Po dnevu ali dveh se ti simptomi poslabšajo, predvsem se poslabša kašelj in nastanejo piskajoči zvoki med izdihom. Včasih se pojavijo še naslednje težave: hitro, plitko dihanje, hiter utrip srca, vdolbinice ali sence na vratu ali prsih, ki so posledica oteženega dihanja, imenovanega retrakcija, razdraženost, težave s spanjem in znaki utrujenosti ali znaki globokega spanja (letargije). Otroci imajo navadno slab apetit in ne jedo in ne pijejo dovolj, zaradi česar lahko dehidrirajo. Pojavi se lahko tudi bruhanje po kašljanju. Redko se pri dojenčkih, še posebej tistih, rojenih prezgodaj, pojavijo epizode prenehanja dihanja (apnea), ki se pojavijo pred razvojem drugih simptomov. Pri najbolj ogroženih otrocih se lahko simptomi hitro poslabšajo. Otrok s hudo obliko bronhiolitisa lahko zaradi slabega gibanja zraka po telesu postane omotičen, njegova koža se lahko obarva modro (cianoza), kar je najbolj vidno na ustnicah in pod nohti na rokah.
Nalezljivost bronhiolitisa
Virusi, ki povzročajo bronhiolitis, so nalezljivi in se prenašajo kapljično, prek majhnih kapljic in tekočine, ki se širi prek kihanja, kašlja, smeha in dotikov. Dojenčki v vrtcih in v dnevni oskrbi imajo več možnosti, da se okužijo s tem virusom, saj so v stiku z več majhnimi otroki.
Preprečevanje bronhiolitisa
Najboljši način za preprečevanje širjenja virusov, ki povzročajo bronhiolitis, je redno umivanje rok. Poleg tega je pomembno, da prehlajeni otroci ostanejo doma in da starši iz varstva vzamejo tudi sorojence, ki bi lahko okužbo prenesli naprej ali bi jo prinesli iz vrtca in tako okužili dojenčka. V tem času naj starši tudi omejijo obiske, zlasti majhnih otrok, odsvetujejo pa tudi obiskovanje nakupovalnih centrov ali drugih zaprtih prostorov, kjer se zadržuje veliko ljudi z majhnimi otroki. Priporočljivo je gibanje na svežem zraku, otrok pa naj ostane doma, dokler popolnoma ne ozdravi. Pomembno je še, da starši ne kadijo v bližini otrok, saj lahko otroci, ki so izpostavljeni cigaretnemu dimu, razvijejo hujšo obliko bronhiolitisa.
Zdravljenje bronhiolitisa
Čeprav cepiva proti bronhiolitisu še niso razvili, obstajajo zdravila, ki zmanjšajo nevarnost bolezni. Ta vsebujejo protitelesa proti virusu RSV in se jih injicira mesečno med vrhuncem sezone virusa RSV. Zdravilo je priporočljivo le za dojenčke, ki imajo povišano tveganje za razvoj hude oblike te bolezni. To so tisti, ki so rojeni prezgodaj ali so imeli kronično obolenje dihal in srca.
Inkubacijska doba in trajanje bronhiolitisa
Inkubacijska doba (čas od okužbe do pojava simptomov) se giblje od nekaj dni do enega tedna, odvisno od okužbe, ki povzroča bronhiolitis. Primeri bronhiolitisa navadno trajajo približno 12 dni, a otroci s hujšo obliko okužbe lahko kašljajo še nekaj tednov pozneje. Vrhunec bolezni je navadno drugi ali tretji dan po tem, ko otrok začne kašljati, in po tem, ko se pojavijo težave z dihanjem. Stanje se nato začne izboljševati.
Zdravniško zdravljenje bronhiolitisa
Večina primerov bronhiolitisa je blagih in ne potrebujejo profesionalnega zdravljenja. Antibiotiki v tem primeru niso uporabni, saj bronhiolitis povzročajo virusi, antibiotiki pa so učinkoviti samo proti bakterijskim okužbam. Lahko pa zdravniki v primeru dehidracije pomagajo pri nadomeščanju tekočin z infuzijo in pri dodatnem zdravljenju s kisikom. V redkih primerih otrokom pomagajo pri dihanju z respiratorjem, dokler se stanje ne izboljša.
Zdravljenje bronhiolitisa doma
Najboljše zdravljenje za večino otrok je, da v času obolenja telesu omogočimo zadostno količino tekočine. A da poskrbimo, da otrok spije dovolj tekočine, je včasih problematično, saj zaradi posledic bronhiolitisa zavračajo hrano in pijačo. Tako jim je treba ponuditi tekočino v majhnih količinah v čim pogostejših intervalih. Suh zrak, ki je posledica segrevanja prostorov, še posebej pozimi, lahko povzroči, da je sluz gostejša in zato še bolj zapira dihalne poti. Pri tem so vam lahko v pomoč vlažilniki zraka, ki bodo sprostili dihalne poti in olajšali kašelj. Da bi sprostili zamašitev nosu, nosek redno čistite s fiziološko raztopino, visoko temperaturo pa nižajte s sredstvi proti vročini. Včasih pri dihanju pomaga tudi, če otroka držite v bolj pokončnem položaju.
Kdaj k zdravniku ob sumu na bronhiolitis?
- Hitrejše dihanje kot običajno, še posebej, če ga spremljajo retrakcije in piskanje v pljučih.
- Če otrok bruha, ne pije ali težko pije.
- Je bolj zaspan kot običajno.
- Ima visoko vročino.
- Kašelj se slabša.
- Zdi se zaspan ali utrujen.
Takojšnjo pomoč poiščite v primeru, da ima otrok težave z dihanjem ali če kašelj, retrakcije in piskanje v pljučih postanejo vse slabše.