Otroštvo je obdobje neizmerne radovednosti, nenehnega raziskovanja in predvsem igre. V predšolskem obdobju, ki obsega leta med tretjim in petim letom starosti, se v otrokovih možganih postavljajo temelji za ključne vidike njegovega razvoja: razmišljanje, gibanje, čustveno stabilnost in socialne veščine. Pogosto se starši sprašujejo, katere razvojne igre so najbolj primerne, kako spodbujati učenje skozi igro in kako izbrati kakovostne igrače, ki ne bodo hitro pozabljene. Odgovor je preprost: igra ni le zabava, temveč je naraven in ključen način otrokovega učenja. Skozi igro namreč otroci razvijajo možganske povezave, ki jih bodo uporabljali vse življenje.
V predšolskem obdobju otrok izpopolnjuje gibanje rok in prstov, koordinacijo oko-roka ter ravnotežje. Kognitivni razvoj vključuje mišljenje, spomin, logiko in razumevanje vzročno-posledičnih povezav. Otroci se skozi igro učijo čakanja, deljenja, sprejemanja pravil in izražanja čustev. Skupno igranje jih uči sodelovanja in empatije. Pri izbiri igrač je pomembno biti pozoren na varnost, materiale in starostna priporočila.
Vrste iger in njihov pomen za razvoj
Igra ima pomembno mesto v logopedski obravnavi, saj je razvoj igre neposredno povezan z razvojem govora in jezika. Logopedi igro uporabljajo pri postavljanju diagnoze, v času logopedske obravnave in za učenje spontane komunikacije. Skupinske igre pomagajo otrokom razumeti pravila pogovora, kot so izmenjava besede, poslušanje in odzivanje. Med igro otroci sledijo navodilom, se učijo razumevati vprašanja in odgovarjati nanje. Različne igre, na primer igra vlog, spodbujajo uporabo novega besedišča.
Obstaja več vrst iger, ki pomembno prispevajo k celostnemu razvoju otroka. Te lahko razdelimo na naslednje kategorije:
- Funkcijska igra: Pod to obliko igre razumemo dejavnosti, kjer otrok preizkuša svoje zaznavno-gibalne sheme, kar mu daje občutek zadovoljstva. Namen funkcijske igre je, da otrok skozi igro pridobiva nove gibalne, čutne in zaznavne funkcije. V prvih dveh letih starosti otrok preizkuša svoje zmožnosti tako, da neposredno manipulira s predmeti in jih raziskuje. Otrok si ogleduje predmet, ga meče in posluša zvoke, ki jih predmet oddaja ob manipulaciji, s čimer razvija vse svoje čute. Nekateri pravijo, da je funkcijska igra razdeljena na dva dela: v prvem otrok spoznava svet okoli sebe, v drugem pa preko gibalne igre razvija mišičevje in okostje, pridobiva gibalne spretnosti in razvija koordinacijo. Funkcijska igra prevladuje v prvem letu starosti, po drugem pa začne upadati. V to skupino lahko prištevamo vse oblike igre, ki vsebujejo naravne oblike gibanja (plezanje, plazenje, tek, hoja, skakanje) in igre, pri katerih otroci raziskujejo predmete ter svet okoli sebe. Plezanje, skakanje ali metanje žoge razvija otrokovo grobo motoriko, medtem ko dejavnosti, kot je sestavljanje kock ali risanje, krepijo fino motoriko. Pomembno je, da odrasli za otroka pripravimo varno in zanimivo okolje, ki ga spodbuja k raziskovanju. To pomeni, da ga peljemo ven in mu dovolimo, da se dotika rastlin, meče kamne, skače v luže, povoha rože.
Konstrukcijska igra: V konstrukcijski igri otrok povezuje, sestavlja posamezne dele igrače in s tem gradi ter ustvarja konstrukcijo. Za to obliko igre je značilno kombiniranje in oblikovanje različnih igralnih materialov ter predstavljanje novih nastalih oblik. Ta oblika igre spodbuja otrokovo domišljijo ter ustvarjalnost. Konstrukcijska igra je nadgradnja funkcionalne oblike igre, saj otrok predmetov, ki so mu na voljo, ne le opazuje in preizkuša, temveč jih kombinira v nove konstrukcije, pri čemer se pomembno razvija sposobnost načrtovanja. Najpogostejša oblika konstrukcijske igre je igra s kockami, kjer otroci iz različnih manjših kosov oblikujejo različne konstrukcije in instalacije. Otroci začnejo sestavljati, graditi in ustvarjati stvari iz različnih materialov, kot so kocke, sestavljanke in plastelin. V tem obdobju otroci začno razumeti osnovna pravila igre, kot so igre z metanjem žoge, preproste družabne igre in igre s kartami. Z odstranjevanjem ter dodajanjem elementov igrači se razvija finomotorika (pincetni in škarjasti prijem) in grobomotorika (razgibavanje prstkov, zapestja, roke).
Simbolna (domišljijska) igra: Za domišljijsko igro je značilno, da si otrok predstavlja (mentalno reprezentira) stvari, ljudi ali dogodke, ki dejansko niso prisotni - uporablja torej simbole. V svoji domišljiji prosto spreminja tako vloge sebe in svojih soigralcev kot tudi pomen predmetov (na primer škatla je lahko ladja, avto, postelja, če jo obrnemo, pa postane miza…). Pri tem posnema osebe ali živali iz realnega življenja, a njihove vloge kombinira na svojstven način ter jim dodaja tudi domišljijske elemente. Ta igra odseva otrokova izkustva, želje, pa tudi stiske in napetosti, ki jih sprosti prek igre. Otroci pri tej obliki igre uporabljajo predmete, ki so jim na voljo, in jim pripišejo svojstven namen (na primer kocka postane telefon, krožnik postane klobuk). Sami se postavljajo v različne vloge in predmetom pripisujejo različne vloge, ki jih posnemajo od svoje okolice (na primer otrok postane starš in njegov medvedek otrok). Prav tako pa prikazujejo različne dejavnosti (na primer otrok se obnaša, kot da vozi avto). Zgodnje pretvarjanje se pojavi že med 12. in 18. mesecem starosti, ko otrok kopira aktivnosti iz vsakdanjega življenja in jih izvaja na sebi (na primer se hrani). Med 18. in 24. mesecem otrok izvaja aktivnosti na drugih. V obdobju med 24. in 30. mesecem se v igri pretvarjanja pojavi simbolna igra, saj otrok v igri uporablja tudi predmete, ki izgledajo podobno kot predmeti v resničnem življenju (na primer telefonira z banano, vozi kocko kot avto). Simbolna igra krepi jezikovno razumevanje in besedišče. Uporaba figuric omogoča razvoj zgodbe, kar spodbuja uporabo in obvladovanje besedišča, tvorbo zgodbe ter prevzem glavne vloge v igri. Fantazijska igra vključuje igro zdravnika, likov iz pravljic, detektiva, vojaka… S tovrstno igro otrok razvija domišljijo in se uči izmenjave, sodelovanja, deljenja in jezikovnega razvoja. Igra vlog ima velik pomen tudi v delovanju v širši skupnosti.
4. faza: Zgodnja simbolična igra v fazah igre za malčke | Laura Mize | teachmetotalk
- Igra s pravili: Igra s pravili je najpogostejša med osnovnošolci, mladostniki ter odraslimi. Otrok se s tako območje igre sreča preko že vnaprej pripravljenih iger neke kulture. Pozorni moramo biti na to, da lahko otrok sodeluje pri nastajanju in ustvarjanju novih igre, spreminjanju »starih«. Igre s pravili imajo dve pomembni funkciji v socialnem razvoju otrok, saj spodbujajo socialno vključevanje ali integracijo in socialno razlikovanje ali diferenciacijo. Piaget je celo poudarjal, da igre s pravili otrokom pomagajo pri moralnem razvoju, saj se otroci pri igri dogovarjajo, presojajo, kdo je pravilno odreagiral, ali se goljufa itd. V zadnjem letu predšolskega obdobja otroci sodelujejo v igrah s kompleksnejšimi pravili, kot so športne igre ali zahtevnejše družabne igre. Z igranjem lahko zlahka absorbirajo informacije, krepijo potrpežljivost, duhovitost, ustvarjalnost in razvijajo svoj govor.
Razvojne ravni igre
Za lažjo predstavo, kdaj se katera oblika igre pojavi, navajamo tri razvojne ravni igre, ki jih je opredelil Singer:
Prva raven (rojstvo do 2. leta): V tem obdobju prevladujeta dve vrsti aktivnosti: imitacija ter vaja in obvladovanje (funkcijska igra). Pri dejavnosti imitacije je pomembna uporaba refleksov, ponavljanje zvokov in gibov ter začetek simbolne imitacije. V drugem sklopu dejavnosti pa se kaže kot senzorna igra (na primer okušanje, proizvajanje zvokov), ritualna igra in enostavno pretvarjanje. V zgodnjem obdobju dojenček raziskuje svet z uporabo čutil in gibanja - prijema, grize, trese in opazuje predmete. To mu pomaga razvijati osnovne motorične in senzorične sposobnosti. Začenja razumeti vzročno-posledične povezave. Otrok preko raziskovalne igre pridobiva izkušnje in spoznava svojo okolico. Malček pri tej vrsti igre še vedno uporablja čutila in gibe, vendar se igra začne bolj strukturirati, na primer s ponavljanjem enakih gibov ali preprostih dejavnosti (npr. metanje žoge).
Druga raven (2 do 5 let): Ta raven je predvsem opredeljena s simbolno igro. Igra spodbuja reševanje problemov, koncentracijo in učenje vzročnih odnosov. Med igro z vrstniki ali odraslimi otrok razvija besedišče in komunikacijske veščine. Skupinska igra uči sodelovanja, deljenja in reševanja konfliktov. Igra omogoča otrokom, da raziskujejo svoja čustva. Ustvarjalne igre, kot so risanje, ples ali gradnja, spodbujajo domišljijo in inovativnost.
Tretja raven (po 7. letu starosti): Na tej ravni prevladujejo predvsem igre s pravili, ki vključujejo tekmovalnost.
Vpliv igre na otrokov razvoj
Igra je ključna dejavnost v otrokovem življenju, ki služi kot naravni način učenja in raziskovanja sveta. Gre za spontano, prostovoljno in pogosto zabavno dejavnost, ki otroku omogoča, da razvija svoje sposobnosti na različnih področjih. Igra je temeljni del otroštva, ki oblikuje intelektualne, socialne, čustvene in fizične sposobnosti. Predšolski otrok, šolar in celo odrasel se veliko lažje uči preko igre. V otroštvu je igra najpomembnejša oblika učenja in pridobivanja osnov za višje oblike učenja in razvoj mišljenja. Preko igre pridobivamo različne čutne vtise. Otrok pri igri tipa, opazuje, posluša, voha, ko se aktivno ukvarja z raznimi gradivi, sestavlja, pretaka, gnete, pridobiva socialne izkušnje, ko prevzema razne vloge med vrstniki, itd.
Igra je ne le osnovna dejavnost, ampak tudi potreba vsakega otroka in pogoj, da se normalno psihično in fizično razvija. Igra pomembno vpliva na vsa področja otrokovega razvoja, zlasti v predšolskem obdobju. Tako na gibalne sposobnosti in spretnosti, kot na kognitivni razvoj (razvoj občutenja in zaznavanja, razvoj govora, spoznavanje in raziskovanje okolja, reševanje problemov, razvoj domišljije in ustvarjalnosti, socialno kognicijo), emocionalni razvoj (sproščanje in izživljanje čustev (npr. doživljanje zadovoljstva, premagovanje strahu), premagovanje težav in konfliktov, uresničevanje želja…), socialni in moralni razvoj (razvoj socialne kompetentnosti (sodelovanje, razumevanje in upoštevanje drugih), razvoj samokontrole (npr. impulzivnosti, agresivnosti), osvajanje družbenih pravil in norm) ter osebnostni razvoj (razvoj avtonomnosti, spoznavanje sebe (oblikovanje samopodobe) in sveta (spoznavanje različnih vlog in vstopanje v svet odraslih)).
Ker je igra tako pomemben dejavnik razvoja otroka, moramo biti pozorni, da so po eni strani izbira in način otrokovega igranja odvisni od njegove trenutne razvojne stopnje (gibalnih in kognitivnih sposobnosti, emocionalne in socialne zrelosti), po drugi strani pa je igra tisti dejavnik, ki otroka spodbuja, da v razvoju napreduje.
Vloga odraslih pri igri
Starši igrajo ključno vlogo pri spodbujanju igre. Ne smemo pozabiti, da za pozitiven razvoj ni pomembno, koliko igrač ima otrok na voljo, ampak da ima na voljo različne priložnosti za različne oblike igre. Kakovostna igrača ponuja raznoliko igro in je estetsko, vizualno, barvno in na otip zelo privlačna ter pritegne otrokovo pozornost in vključi njegove čute. Velikost igrače mora biti prilagojena otrokovi velikosti, starosti in njegovim sposobnostim. Odrasli ne smemo pretirano posegati v otroško igro, moramo pa biti na dosegu, če nas otrok potrebuje. Igrača ni samo sredstvo igre, temveč je tudi otrokov zvesti spremljevalec, njegov prijatelj in prvi soigralec v igri.
Članek je za vas napisala Martina Škrlec, študentka specialne in rehabilitacijske pedagogike.