Nosečnost je izjemno pomembno obdobje v življenju ženske, ki prinaša številne telesne in čustvene spremembe. Medtem ko se telo prilagaja na novo vlogo, postane imunski sistem ključnega pomena za ohranjanje zdravja tako matere kot razvijajočega se otroka. Zavedanje o pomembnosti imunskega sistema v tem občutljivem obdobju je prvi korak k zagotavljanju optimalnih pogojev za zdrav razvoj nosečnosti.
Razumevanje imunskega sistema in njegove posebnosti v nosečnosti
Imunski sistem je zapletena mreža celic, tkiv in organov, ki sodelujejo pri obrambi telesa pred patogeni, kot so bakterije, virusi in glivice, ter pred rakavimi celicami. Njegova ključna naloga je razlikovati med lastnimi in tujimi molekulami, pri čemer se v normalnih okoliščinah odzove le na tuje invazivne agense. Vendar pa nosečnost predstavlja edinstven izziv za imunski sistem. Zarodek, ki nosi delno očetov genetski material, bi lahko bil prepoznan kot tuj. Da bi preprečili zavrnitev zarodka, se imunski odziv med nosečnostjo naravno modulira - začasno oslabi ali postane bolj toleranten. Ta sprememba zagotavlja, da telo ne zavrže zarodka, vendar hkrati poveča dovzetnost matere za različne okužbe in bolezni. V prvem trimesečju lahko imunski odziv celo posnema rahlo vnetje, kar omogoča uspešno ugnezditev zarodka v maternično steno. V drugem trimesečju pa postane sistem bolj toleranten, kar pa pomeni večjo dovzetnost za okužbe.
Kronični stres, dolgotrajna vnetja, avtoimunske bolezni ali neprepoznane občutljivosti lahko imunski sistem potisnejo v stanje stalne pripravljenosti, kar lahko negativno vpliva na kakovost ovulacije in sposobnost maternice, da sprejme oplojeno jajčece. Implantacija je izjemno natančen proces, ki zahteva sodelovanje hormonov, celic in imunskih signalov. Nizka, kronična vnetja, ki morda ne povzročajo očitnih zdravstvenih težav, lahko vplivajo na občutljivo hormonsko in reproduktivno ravnovesje. Ko do zanositve pride, se vloga imunskega sistema še okrepi. V prvih tednih nosečnosti mora telo vzpostaviti zelo natančno uravnavanje imunskega odziva. Podpora imunskemu sistemu v tem obdobju ne pomeni njegovega spodbujanja, temveč predvsem umirjanje in uravnavanje, da telo prejme signal, da je varno, stabilno in pripravljeno.
Krepitev imunskega sistema z nefarmakološkimi ukrepi
Za zdrav imunski sistem lahko veliko naredimo sami z nefarmakološkimi ukrepi. Ti ukrepi ne le podpirajo imunski sistem, temveč tudi prispevajo k splošnemu dobremu počutju nosečnice in zdravemu razvoju otroka.
- Zdrava in raznovrstna prehrana: Ključ do zdravja in zdravega imunskega sistema je zdrava prehrana, ki je lokalna, sezonska, sveže pripravljena ter bogata z vitamini, minerali, beljakovinami in vlakninami. V nosečnosti se potrebe po vitaminih in mineralih povečajo, zato je uživanje takih pripravkov koristno, zlasti v današnjem hitrem tempu življenja in glede na kakovost prehrane, kjer je te vrednosti težje doseči samo s hrano. Pomembno je slediti pravilu "mavrično, 5 na dan" za sadje in zelenjavo, pri čemer je zaželeno izbrati ekološko pridelano in sezonsko sadje in zelenjavo, saj se kopičijo raziskave, ki s pesticidi in drugimi škodljivimi snovmi, ki jih zaužije plod prek nosečnice, povezujejo vse več zdravstvenih težav pri otrocih. Nepredelana živila so bogata z antioksidanti in vitamini, ki so ključni za ohranjanje obrambe telesa.
- Posebna pozornost na ključna hranila:
- Folna kislina: Ključna je za sintezo aminokislin, delitev celic, nastajanje krvi in normalno delovanje imunskega sistema. Dodajanje folne kisline pred zanositvijo in med nosečnostjo zmanjša možnost okvare ploda, predvsem napake zaradi nepravilnega zapiranja živčne cevi (Spina bifida). Priporoča se 400 µg dnevno, vsaj do zaključenega 12. tedna nosečnosti. Na voljo so tudi prehranska dopolnila z aktivno folno kislino (Aktivni folat), ki je biološko bolj uporaben.
- Vitamin D: "Sončni vitamin" je bistven za močan imunski sistem. V Sloveniji ga v sočnem delu leta dobimo z zadostno izpostavitvijo sončnim žarkom (15 minut na dan, brez zaščitne kreme, izpostaviti roke in obraz med 11. in 16. uro). V hladnejšem delu leta, ko se več zadržujemo v zaprtih prostorih in so dnevi kratki, je dodajanje vitamina D priporočljivo, tudi v nosečnosti in med dojenjem. Ribje meso (zlasti plave ribe, kot so sardele) in jajca so dober vir vitamina D, vendar morajo biti dobro kuhana ali pečena.
- Cink: Pomemben je za plodnost, zdrav razvoj otroka in močan imunski sistem. S hrano, ki vsebuje veliko cinka, skrajšamo bolezen in se izognemo zapletom. Cink je temeljni gradnik celic, še posebej pomemben v nosečnosti. Najdemo ga v mlečnih izdelkih (skuta, jogurt, kefir, sir), stročnicah, oreščkih in polnovrednih žitnih izdelkih.
- Železo: Ženske v rodni dobi imajo zaradi menstruacije večje potrebe po železu, ki se povečajo tudi med nosečnostjo in dojenjem, saj je nujno potreben za normalen razvoj in rast ploda ter otroka. Železo prispeva k zmanjšanju utrujenosti, sproščanju energije pri presnovi, delovanju imunskega sistema, nastajanju rdečih krvničk in hemoglobina, kognitivnih funkcijah, prenosu kisika in delitvi celic. Pomembni rastlinski viri so zelena listnata zelenjava, pšenica, koruza, fižol.
- Jod: Je esencialni mineral, ki ga je s vsakdanjo prehrano težko zaužiti dovolj, zato ga številne države obvezno dodajajo v kuhinjsko sol. Priporočeni dnevni vnos se razlikuje glede na starost.
- Vitamin B12 in Omega 3 (DHA): Veganske nosečnice so posebej izpostavljene pomanjkanju teh hranil, zato se jim svetujejo dodatki z mikrohranili, še posebej vitamin B12, ki se nahaja le v beljakovinah živali.
- Oreščki: Vsi oreščki koristijo imunskemu sistemu, prvi izbor pa so mandlji. Rjavi mandlji (s kožico) vsebujejo snovi, ki pomagajo celicam v boju proti virusom in preprečujejo njihovo širjenje. Pest mandljev na dan je dovolj. Bogati so z vitaminom E, vitamini skupine B, železom, magnezijem, kalijem, bakrom, kalcijem in fosforjem. Koristijo nosečnici in plodu, krepijo kosti in zobe ter podpirajo delovanje možganov in živčnega sistema.
- Prehranska dopolnila: Poleg folne kisline se nosečnicam in doječim materam priporočajo vitaminsko-mineralni pripravki, ki so namenjeni njim. Običajno vsebujejo vodotopne in v maščobah topne vitamine (B, C, D, E), kalcij, magnezij, železo, kar zagotavlja zadosten vnos ob povečanih potrebah. Vitamin C v nižjih odmerkih se lahko uporablja kot preventiva ali ob prehladu.
- Posebna pozornost na ključna hranila:
- Redna telesna dejavnost: Rekreacija na svežem zraku, vsaj 30 minut hoje dnevno ali trikrat tedensko 45 minut intenzivnejše vadbe (lahkoten tek, aerobika, kolesarjenje), je zelo koristna. Redna telesna vadba znižuje raven stresa, zmanjšuje možnost okužb zgornjih dihal, deluje protivnetno in pozitivno vpliva na samopodobo ter raven energije. Izjema so nosečnice s strogo predpisanim mirovanjem.
10-minutno raztezanje + gibljivost v drugem trimesečju nosečnosti - sprostite napete mišice med nosečnostjo
- Dovolj spanja: Med 7 in 9 ur spanja dnevno je idealno, vendar je na koncu nosečnosti in med dojenjem to včasih težko doseči. Tudi pol ure počitka lahko pomaga. Prosite bližnje za pomoč pri zagotavljanju počitka.
- Izogibanje stresu: Stres pomembno vpliva na poslabšanje imunskega sistema. Tehnike sproščanja, kot so dihalne vaje, joga in meditacija, so zelo koristne za obvladovanje stresa.
- Zadostna količina tekočine: Pitje zadostne količine tekočine, priporočenih 8 kozarcev ali 2 litra vode na dan, zagotavlja vlažnost sluznic in pomaga očistiti telo ter odstraniti toksine. Doječe matere potrebujejo še več tekočine za tvorjenje materinega mleka. Premalo tekočine lahko povzroči izsušenost in občutljivost sluznice dihal, kar se kaže z zamašenim nosom, izsušenim grlom in suhim kašljem. Vlaženje prostorov je v zimskem času prav tako pomembno.
- Dobre bakterije (probiotiki): Fermentirana hrana in probiotiki, kot je patentirani sev L. reuteri DSM 17938, podpirajo zdravo črevesno mikrobioto in notranje ravnovesje. Materine bakterije kolonizirajo otrokovo kožo, ustno votlino in črevesje, pri čemer sodelujejo pri vzpostavljanju otrokove mikrobiote. Za dojenčka Vojto so bile uporabljene L. reuteri Protectis DSM 17938, ki so pomagale ublažiti nelagodje v trebuhu in podpirati prebavo.
Kaj storiti, ko zbolimo?
Če nosečnica ali doječa mati kljub preventivnim ukrepom zboli za prehladom ali podobnim virusnim obolenjem, je pomembno ukrepati premišljeno.
- Nefarmakološko lajšanje simptomov: Uživanje velike količine tekočine, čiščenje nosu s fiziološko raztopino, inhalacije s fiziološko raztopino ter uporaba toplih oblog so učinkoviti načini za lajšanje simptomov. Vlaženje zraka prav tako pomaga.
- Zdravila: Proti glavobolu ali povišani telesni temperaturi lahko nosečnica zaužije paracetamol. Doječe matere lahko uporabljajo paracetamol ali ibuprofen. Za občutljivo grlo so primerne pastile z islandskim lišajem, gorskim lišajem ali kalcijevim pantotenatom. Pri kašlju, ki ne poneha v enem tednu ali se slabša, je priporočljiv obisk pri zdravniku.
- Previdnost pri zdravilih in čajih: Pred uporabo katerih koli zdravil za lajšanje simptomov, prehranskih dopolnil ali čajev se je treba posvetovati s strokovnjakom v lekarni ali z izbranim zdravnikom. Večina zdravil proti kašlju se ne sme uporabljati brez zdravniškega predpisa, saj niso testirana na nosečnicah in lahko negativno vplivajo na razvoj otroka.
- Antibiotiki: Obstajajo antibiotiki, ki se lahko vzamejo v času nosečnosti, in tisti, ki se jim je treba izogniti. V primeru dvoma se je treba posvetovati z zdravnikom. Pomembno je upoštevati pravila o uporabi in redno jemati zdravilo, ne uporabljati pa antibiotikov, ki so ostali od predhodne bolezni.
- Ameriški slamnik: Čeprav se pogosto uporablja za dvig odpornosti, je za uporabo ameriškega slamnika v nosečnosti potreben nadzor zdravnika, saj primanjkuje dokazov o njegovi varnosti.
Preventivno cepljenje
Strokovnjaki za nosečnice in doječe matere svetujejo tudi sezonsko cepljenje proti gripi in cepljenje proti koronavirusu. Cepljenje proti gripi je za nosečnice zelo priporočljivo, saj zmanjšuje tveganje za hujše zaplete, prezgodnji porod in nizko porodno težo novorojenčka. Imunost proti gripi se prenese tudi na dojenčka, ki je tako zaščiten prvih šest mesecev življenja.
Vloga farmacevta
V lekarnah vam bodo zaposleni z veseljem svetovali in po pogovoru poiskali najustreznejši izdelek za krepitev imunskega sistema ali lajšanje simptomov med nosečnostjo in dojenjem. Farmacevtski farmacevt bo preveril, katera zdravila lahko nosečnica ali doječa mati varno jemlje, ji svetoval o nefarmakoloških ukrepih ter drugih izdelkih, s katerimi si lahko pomaga.
Zavedanje o pomembnosti imunskega sistema in premišljene odločitve glede prehrane, življenjskega sloga in uporabe zdravil lahko bistveno pripomorejo k zdravi nosečnosti in dobremu počutju tako mame kot otroka.
OPOZORILO: Informacije v članku so zgolj informativne narave in nikakor ne nadomeščajo strokovnih zdravstvenih nasvetov ali navodil za zdravljenje katerega koli zdravstvenega stanja.