Na Irskem, državi z dolgoletno tradicijo stroge zakonodaje glede umetne prekinitve nosečnosti, se obetajo korenite spremembe. Vzporedni izidi nedavnega referenduma kažejo na prepričljivo zmago tabora, ki se je zavzemal za liberalizacijo splava. Skoraj 70 odstotkov volivcev naj bi podprlo spremembo ustave, s čimer se bo prekinila veljava osmega amandmaja, ki je od leta 1983 praktično onemogočal splav. Ta zgodovinski dogodek predstavlja ne le premik v zakonodaji, temveč tudi odraz širših družbenih sprememb, ki jih je irska družba doživela v zadnjih desetletjih.
Osmi amandma: kamen spotike in simbol represije
Osmi amandman, dodan irski ustavi leta 1983, je izenačil pravico do življenja nerojenega otroka in nosečnice. S tem je bil splav v državi dejansko prepovedan, razen v redkih primerih, ko je bilo ogroženo življenje matere. Kršitev tega zakona je bila kazniva s kar 14-letno zaporno kaznijo, kar je Irke prisililo v drastične ukrepe, vključno s potovanji v tujino, predvsem v Veliko Britanijo, ali z nezakonitim naročanjem tablet za splav preko spleta. Te poti so bile pogosto povezane z občutki stigmatizacije in krivde, saj so se ženske počutile kot izgnanke in zločinke. Od leta 1992, ko je bil sprejet 13. amandman, ki dovoljuje potovanja v tujino za splav, naj bi to možnost izkoristilo približno 170.000 Irk.
Tragični primer Savite Halappanavar: katalizator sprememb
Razprava o pravici do splava se je na Irskem ponovno razživela leta 2012 ob tragičnem primeru 31-letne Savite Halappanavar. Savita, ki je bila v petem mesecu nosečnosti, je v hudih bolečinah poiskala zdravniško pomoč. Kljub temu, da je večkrat prosila za splav, saj je bil spontani splav že v teku, ji ga v bolnišnici niso opravili, ker naj bi zarodek še vedno imel srčni utrip. Nekaj dni kasneje je Savita umrla zaradi sepse. Ta neposredna posledica stroge zakonodaje je globoko pretresla irsko družbo in številnim Irkam ter Ircem odprla oči. Smrt Savite Halappanavar je postala simbol krutosti in nečloveškosti zakona, ki je ogrožal življenja žensk. Na ulicah Dublina so po njeni smrti potekali množični protesti, ki so pozivali k spremembi ustave.
Referendum: demokracija v akciji
Referendum o spremembi ustave, ki je potekal nedavno, je bil poimenovan "zgodovinski" s strani številnih aktivistov. Volivci so odločali o tem, ali naj razveljavijo ali ohranijo osmi amandman, ki je splav prepovedoval tudi v primerih incesta, posilstva in nenormalnosti zarodka. Rezultat je bil nepričakovano visok poraz zagovornikov stroge zakonodaje in zmaga tabora za pravico do splava. Dve tretjini Ircev (66,4 %) je glasovalo za ukinitev ustavne prepovedi splava, medtem ko je ena tretjina (33,6 %) glasovala proti. To pomeni, da je 1.429.981 Irk in Ircev podprlo liberalizacijo politike splava, medtem ko jih je 723.632 glasovalo za ohranitev restriktivnega zakona.
Spremembe v družbi in odnos do Katoliške cerkve
Rezultat referenduma predstavlja dramatičen poraz Katoliške cerkve, ki je bila dolgo časa najvplivnejša institucija na Irskem. Nadškof Armagha in primat vse Irske Eamon Martin je priznal, da se je irska kultura spremenila in da so se ljudje oddaljili od Cerkve. Glavni razlogi za to spremembo so številni škandali, ki so razkrili razširjeno spolno zlorabo otrok v cerkvenih ustanovah ter prepovedane odnose duhovščine. Številni aktivisti, kot je Rosita Sweetman, ustanoviteljica ženskega gibanja, so izid referenduma označili za konec "stoletja dolge tiranije Katoliške cerkve".
Novi zakon: pravica do odločanja do 12. tedna nosečnosti
Novi zakon, ki bo sledil referendumu, bo ženskam omogočil, da opravijo splav brez navajanja razloga do 12. tedna nosečnosti. Po tem obdobju bo splav dovoljen le v primeru, ko je ogroženo življenje nosečnice ali ko rojstvo otroka predstavlja veliko nevarnost za njeno psihično zdravje, vendar le do 24. tedna nosečnosti. Zakonodajni postopek bo vlada sprožila po obisku papeža Frančiška, ki bo avgusta obiskal Irsko.
Globalni odziv in pomen za Severno Irsko
Izid irskega referenduma je naletel na navdušenje tudi v Veliki Britaniji, kjer je veliko število Irk opravljalo splave. Britanska ministrica za ženske in enake možnosti Penny Mourdant je rezultat razglasila za zgodovinski in "čudovit za Irsko ter upanja poln za Severno Irsko". Ta odločitev ima lahko pomemben vpliv tudi na Severno Irsko, kjer splav še vedno ostaja strogo omejen.
Prihodnost: nova priložnost za Irsko
Irski premier Leo Varadkar je zmago tabora za pravico do splava označil za "vrhunec tihe revolucije na Irskem" in obljubil, da bo vlada še pred koncem leta uzakonila splav. Novi zakon predstavlja drugo priložnost za Irsko, da spoštuje in pokaže sočutje do vseh svojih državljank ter da se sooči z resnico o pravicah žensk.
🇮🇪 Irska glasuje o zgodovinskem referendumu o splavu | Al Jazeera English
Širši kontekst: dostopnost splava v EU
Medtem ko Irska sprejema zgodovinske spremembe, je pomembno opozoriti na raznolikost zakonodaje glede splava v državah Evropske unije. Čeprav je v večini držav EU splav na papirju dovoljen, so dejanske ovire pri dostopu do te storitve še vedno prisotne. Ti dejavniki vključujejo stroge omejitve glede gestacijske dobe, visoke stroške posega v državah, kjer ga ne krije javno zdravstveno zavarovanje, ter pogoste primere ugovora vesti s strani zdravstvenih delavcev. Primeri Poljske in Malte, kjer je dostopnost splava izjemno omejena kljub formalnemu dovoljenju, ponazarjajo te izzive. V Italiji na primer več kot 60 odstotkov ginekologov zavrača opravljanje splava zaradi ugovora vesti.
Te ovire lahko pomembno vplivajo na zdravje in življenjske okoliščine žensk, saj formalna pravica ne zagotavlja nujno dejanske možnosti uporabe storitve. V tem kontekstu je pobuda Inštituta 8. marec "Moj glas, moja odločitev", ki poziva k uvedbi finančnega mehanizma za zagotavljanje varnega in dostopnega splava v državah članicah EU, še toliko bolj pomembna. Prizadevanje za dejansko dostopnost splava, ki vključuje pravočasnost, varnost, nediskriminacijo in finančno dostopnost, ostaja ključno za zagotavljanje reproduktivnih pravic žensk po vsej Evropi.
tags: #irska #glasovanje #o #splavu