Mnogo žensk pozna težave, kot so draženje, vnetje, srbenje, pekoč občutek, neprijeten vonj ali izcedek ter občutljivost med spolnim odnosom ali po njem. Srbenje, pekoč občutek ali vzdraženost se pogosto še stopnjujejo zaradi tesnih oblačil, vlažnih higienskih in dnevnih vložkov. Ker pa je tema občutljiva, ženske o njej nerade govorimo javno. Takšne in drugačne vaginalne težave pa so zelo pogoste, zato je prav, da jim vsake toliko časa posvetimo nekaj pozornosti. Vnetje nožnice ali vaginitis je pogosta težava, ki prizadene ženske vseh starosti. Gre za vnetje nožnične sluznice, ki ga lahko povzročijo bakterije, kvasovke ali drugi mikroorganizmi. Vnetje nožnice lahko povzroči neprijetne simptome, kot so srbenje, pekoč občutek, izcedek in neprijeten vonj. Nožnica je naravno kisla in ima zdravo ravnovesje mikroorganizmov, ki pomagajo preprečiti okužbe. Ko se to ravnovesje poruši, se lahko razvije vnetje nožnice. Vaginitis se diagnosticira s kliničnim pregledom in s pomočjo brisa nožnice, ki se pregleda pod mikroskopom. Lahko se preveri tudi pH nožnice. Prognoza za vaginitis je na splošno dobra. Večina primerov se pozdravi z zdravljenjem. Vendar pa se lahko vaginitis ponavlja, še posebej pri ženskah z oslabljenim imunskim sistemom.
Normalno vaginalno okolje in izcedek
V rodni dobi ženske je normalna posledica hormonskih sprememb v telesu vaginalni izcedek, ki je voden, sluzast ali mlečno bel. Količina in vrsta izcedka se spreminjata v različnih fazah menstrualnega ciklusa. Normalen vaginalni izcedek je mlečno bel ali brez vonja. Vaša cervikalna sluz se spreminja skozi vaš menstrualni cikel. Mokra in spolzka sluz materničnega vratu kaže na plodnost. Ta vrsta izcedka olajša spermi, da pri ovulaciji priplava do jajčeca. Nožnica povezuje notranjost telesa z zunanjostjo. Na njenem svodu je maternični vrat, na izhodu pa zunanje spolovilo. Za učinkovito delovanje je vedno vlažna. Vaginalni izcedek sestavljajo celice, ki se odluščijo iz sluznice nožnice in materničnega vratu in so pod vplivom ženskega hormona estrogena. Zato imajo ženske v menopavzi zelo malo vaginalnega izcedka in težave zaradi pomanjkanja sluzi. Velikokrat ženske ne vedo, ali je njihov izcedek normalen ali ne. V rodni dobi se dnevno izloči za čajno žličko (1-4 ml) prozornega, gostega, sluzastega izcedka, ki je bele ali rumenkaste barve. Vendar se količina in gostota spreminjata od ženske do ženske in od dneva menstrualnega ciklusa. V določenih obdobjih je količina sluzi povečana, na primer med nosečnostjo, jemanjem kontracepcijskih tabletk, med ovulacijo, teden dni pred menstruacijo. Normalen izcedek vsebuje celice nožnične stene in materničnega vratu, normalne bakterije ter sluz, ki jo izločata nožnica in maternični vrat. Izcedek ima rahlo kiselkast vonj, včasih lahko malenkostno draži kožo zunanjega spolovila. Izcedek ščiti nožnično steno in sečila pred vnetji in deluje kot lubrikant. Na mikroskopskem pregledu najdemo normalne sestavine, pH-vrednost je manj kot 4,5.
Najpogostejši vzroki za vaginalne težave
Najpogostejši simptomi vaginalne okužbe so nenavaden vaginalni izcedek, srbenje in pekoča bolečina. Velikokrat gre pri tem za katero od precej pogostih "ženskih težav", lahko pa za katero od spolno prenosljivih bolezni, ki so v zadnjem času znova na pohodu. Bolezni, ki so najpogosteje povezane z nožničnim izcedkom, so: bakterijska vaginoza, kandidiaza in trihomonioza.
Bakterijska vaginoza (BV)
Bakterijska vaginoza se pojavi, ko se poruši normalno ravnovesje nožnične bakterijske flore in pride do čezmernega razmnoževanja nekaterih bakterij, ki so sicer normalno v nožnici. Znano je, da imajo ženske z BV večje tveganje za vnetje organov v medenici ob prisotnosti klamidije ali gonoreje ter za zaplete po ginekoloških operacijah. Prav tako je nezdravljena BV povezana s prezgodnjim porodom in nizko porodno težo novorojenčkov, po porodu pa lahko pride do vnetja maternice. Zato je zelo pomembno prepoznavanje in zdravljenje BV.
Znaki bakterijske vaginoze so homogen, moten, rumenkast nožnični izcedek neprijetnega vonja, srbenje in pekoča bolečina, bolečina med spolnim odnosom, nekatere ženske pa kljub bolezni nimajo nobenih znakov. V primeru bakterijske vaginoze je izcedek bel, siv ali rumen. Po strukturi je lahko gost ali tanek. Izcedek ima tudi neprijeten vonj, ki spominja na ribe. Hkrati izcedek spremlja srbenje, pekoč občutek in oteklina.
Dejavniki tveganja za nastanek bakterijske vaginoze so čezmerno prhanje in raba sredstev za intimno nego (robčki, mila, deodoranti), peneče kopeli in katera od spolno prenosljivih bolezni. Bakterijska vaginoza se ne prenaša s spolnimi odnosi. Spolni odnos brez uporabe kondoma pa lahko povzroči BV ali stanje poslabša zaradi zvišanja pH v nožnici. Možnost nastanka bakterijske vaginoze zmanjšamo z uporabo navadne vode ali mila s pH med 3,5 in 4,8 za intimno nego, ki ohranja naravno kislost nožnice, z uporabo kondoma ter s skrbnim čiščenjem kontracepcijskih sredstev za večkratno uporabo (diafragma).
Zdravljenje bakterijske vaginoze: Bakterijsko vaginozo zdravimo lokalno ali sistemsko z antibiotiki, navadno s pet- do sedemdnevnim zdravljenjem z metronidazolom. Neželeni učinki, ki se lahko pojavijo, so rahla slabost, bruhanje in kovinski okus v ustih. Do hujših neželenih učinkov lahko pride ob hkratnem uživanju alkohola. Metronidazola ne smemo uporabljati v prvih treh mesecih nosečnosti. Drugi antibiotik, ki se uporablja za ta namen, je klindamicin v obliki kapsul ali vaginalne kreme. Pri zdravljenju s klindamicinom moramo biti pozorni na pojav driske, ki je lahko znak psevdomembranskega kolitisa. Takrat je treba zdravljenje nemudoma prekiniti. Vaginalna krema vsebuje mineralna olja, ki lahko zmanjšajo učinkovitost kontracepcijskih pripomočkov iz lateksa ali gume (kondom, diafragma). Partnerja obolele ženske navadno ni treba zdraviti.
Vaginalna glivična okužba (kandidiaza)
Glivično okužbo povzroči razrast glivic (ponavadi Candide albicans), ki so v majhnem številu sicer normalno v nožnici. Glivična okužba se pojavi, ko se v nožnici poveča količina glivic. Proizvaja se namreč gost in bel izcedek, ki je podoben skuti. Ta izcedek običajno nima vonja.
Znaki glivične okužbe so blago do hudo srbenje ter vnetje zunanjega spolovila in nožnice, bel, sirast, gost in obilen izcedek iz nožnice brez vonja ter bolečina in pekoč občutek med spolnim odnosom. Pri glivični okužbi je izcedek bele barve in siraste konsistence, običajno nima vonja.
Dejavniki tveganja za kandidiazo so zdravljenje z antibiotiki, hormonske spremembe v nosečnosti, med dojenjem in v času menopavze, peroralni kontraceptivi, čezmerno prhanje in raba sredstev za intimno nego, uporaba spermicidov, spolni odnos brez uporabe kondoma, imunosupresija zaradi zdravil (steroidi, imunosupresivi, kemoterapija) ali bolezni (AIDS), nezdravljena ali slabo urejena sladkorna bolezen ter spolno prenosljive bolezni. Večkrat se glivična okužba splovila pojavi pri uživanju širokospektralnih antibiotikov. Širokospektralna protimikrobna zdravila povzročijo odmiranje laktobacilov v nožnici, to spremeni kislost, posledično se glivice začnejo množiti.
Kandidiazo preprečujemo enako kot bakterijsko vaginozo, priporoča se tudi nošenje zračnega bombažnega perila, uporaba higienskih vložkov namesto tamponov, po odvajanju blata se je treba brisati od spredaj proti zadnjični odprtini, iz prehrane pa je dobro izključiti enostavne sladkorje.
Zdravljenje kandidaze: Če se tudi pri partnerju obolele ženske pojavijo znaki okužbe, se morata zdraviti oba, sicer pa to ni potrebno. Za zdravljenje glivične okužbe nožnice se uporabljajo azolni antimikotiki v obliki krem (nekatere so na voljo v lekarni tudi brez recepta), vaginalet ali v obliki kapsul za sistemsko zdravljenje. Zdravljenje traja navadno od 3 do 14 dni, odvisno od zdravila, za katero se odloči zdravnik. Nekatere vaginalete in kreme zmanjšajo učinkovitost kontracepcijskih pripomočkov iz lateksa ali gume (kondom, diafragma).
Preskoči glivično vaginalno okužbo s Canestenom®!
Trihomoniaza
Trichomonas vaginalis je mikroorganizem, ki povzroča trihomoniozo in se prenaša s spolnim stikom. Trihomonioza je povezana s povečanim tveganjem za vnetje jajcevodov in s prezgodnjim porodom ter nizko porodno težo novorojenčkov.
Znaki okužbe s trihomonasom so lahko okužene tako ženske kot moški. Veliko okuženih, predvsem moških, nima nobenega znaka. Pri ženski se lahko pojavi obilen (penast, bel, sivkasto zelen ali rumenkast) vaginalni izcedek neprijetnega vonja. Prav tako se lahko pojavijo srbenje, rdečina in pekoča bolečina zunanjega spolovila ter nožnice. Pri moških se lahko pojavi izcedek ali pekoč občutek pri uriniranju. Trichomoniasis spremlja rumen ali zelenkast izcedek, ki je mehurčast ter neprijetno penast. Ima tudi močan vonj.
Dejavniki tveganja za trihomoniozo so nezaščiten spolni odnos, spolni odnosi z več kot enim partnerjem ali z osebo, ki ima več spolnih partnerjev. Najboljša zaščita je izogibati se tveganemu spolnemu vedenju in uporaba kondoma pri spolnem odnosu.
Zdravljenje trihomoniaze: Pri okužbi s trihomonasom se morata zdraviti oba partnerja, tudi če znaki bolezni niso opazni. Med zdravljenjem se je treba vzdržati spolnih odnosov. Trihomonioza se zlahka ozdravi s kombinacijo lokalnega in sistemskega antibiotika, navadno z eno- do sedemdnevnim zdravljenjem z metronidazolom.
Drugi vzroki za vaginalne težave
Poleg omenjenih najpogostejših vzrokov za vaginalne težave obstajajo še drugi, ki lahko povzročajo specifične simptome:
- Klamidija: Klamidija je povzročiteljica najpogostejše spolno prenosljive okužbe nožnice. 5-10 odstotkov okuženih žensk nima simptomov, zato se okužba zlahka širi med spolnimi partnerji. Klamidijsko okužbo moramo nujno zdraviti. Ginekolog bo z brisom nožnice potrdil njeno prisotnost, nato sledi antibiotično zdravljenje ženske in njenega spolnega partnerja. Če okužba ni zdravljena, lahko pride do resnih zapletov, kot so pelvična vnetna bolezen, reaktivni artritis, peri hepatitis.
- Gonoreja: Povzroča jo Neisseria ghonorheae, je še ena izmed spolno prenosljivih okužb. Prvi simptomi se pojavijo v nekaj dneh po okužbi in so značilnejši za moške, ženske so pogosteje asimptomatske, pri njih se simptomi lahko pojavijo tudi več tednov ali mesecev po stiku z okuženo osebo. Prepoznamo jo po pekočem in bolečem uriniranju, rumenkastem gnojnem izcedku iz nožnice in srbečici. Ozdravljiva je z antibiotiki. Nevarno je, če je okužba nezdravljena, saj lahko povzroča neplodnost in zunajmaternično nosečnost.
- Sifilis: Okužba z bakterijo Treponemo pallidum poteka v več fazah. Nekaj tednov po okužbi se na mestu vstopa bakterije v telo pojavi neboleča razjeda s čvrstimi robovi (t. i. trdi čankar). Čez okoli dva meseca se pojavijo simptomi sekundarnega sifilisa, kot so nesrbeč izpuščaj po celem telesu, povečane bezgavke, razjede v ustih, gripi podobni simptomi (povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol). V Evropo naj bi jo v 15. stoletju prinesli pomorščaki iz odprav po Ameriki. Sifilis je ozdravljiv z antibiotiki.
- Genitalni herpes: Je najpogostejša virusna okužba genitalnega predela. Povzroča jo virus herpes simplex 2, ki se prenaša s spolnim stikom. Okužba je doživljenjska in poteka v zagonih, vmesna obdobja so asimptomatska. Na mestu vstopa virusa se v enem tednu razvijejo mehurčki, napolnjeni z bistro, vodeno tekočino. Ko mehurčki počijo, za seboj pustijo bolečo razjedo, ki se zaceli v enem do dveh tednih. Zdravljenje je simptomatsko in bolezen ni ozdravljiva.
- Okužba s HPV (Humani papiloma virus): Obstaja veliko podtipov humanega papiloma virusa (HPV). Genotipa HPV-6 ali HPV-11 sta v Sloveniji najpogostejša in povzročata genitalne bradavice (kondilome), ki se pojavijo kjer koli na zunanjem ali notranjem spolovilu. Zrastejo posamično, v skupinah, lahko so pecljate ali ploščate oblike, tvorijo celo cvetačasto oblikovane skupke. Odstranjevanje bradavic poteka z laserjem ali z zamrzovanjem s tekočim dušikom. Druga skupina virusov HPV so t. i. visoko rizični genotipi. Najpogostejša posledica okužbe z njimi je rak materničnega vratu (redkeje tudi rak vagine, vulve, penisa, ustne votline). Dolgoletna okužba s HPV je predpogoj za razvoj raka na materničnem vratu. V Sloveniji je vzpostavljen dober preventivni program za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu ZORA. Odlična preventiva je neobvezno brezplačno cepljenje proti HPV. Cepivo preprečuje, da bi ob stiku z virusom prišlo do okužbe. Posledično je najbolj smiselno cepiti mlade še pred začetkom spolnega življenja.
- Zunanja iritacija: Nezadostna higiena po telesni aktivnosti ali dolgotrajno nošenje prepotenih oblačil lahko privede do zunanje iritacije ženskih genitalij. Uporaba vaginalnih robčkov ali sprejev lahko poslabša stanje, ker spremenijo pH vagine. Premočna mila lahko porušijo pH nožnice. Boljša izbira so organska mila za vaginalno uporabo s primernim pH.
- Hormonske spremembe: Hormonske spremembe, kot so nosečnost, menopavza, perimenopavza ali jemanje kontracepcijskih tabletk, lahko vodijo do suhosti nožnice, kar se lahko kasneje izrazi z neprijetnim občutkom in srbečico.
Vaginalna suhost in menopavza
Menopavza je fiziološko obdobje v življenju vsake ženske, ki ga zaznamujejo endokrine, somatske in psihološke spremembe. Med najpogostejšimi urogenitalnimi simptomi menopavze je vaginalna suhost, ki je posledica atrofije urogenitalne sluznice zaradi upada ravni estrogenov. Ta simptomatika lahko bistveno vpliva na kakovost življenja, spolno funkcijo ter splošno dobro počutje posameznice. Težave s suho nožnico se lahko pojavijo v kateremkoli življenjskem obdobju.
Etiologija in patofiziologija: Primarni vzrok za pojav vaginalne suhosti v menopavzi je postopno zniževanje ravni estrogenov, kar vodi v atrofične spremembe vaginalne in vulvovaginalne sluznice. Pomanjkanje estrogenov povzroči redčenje epitelija vaginalne sluznice in posledično vodi do zmanjšanja števila glikogenskih celic. Zmanjšajo se tudi proliferacija laktobacilov, kar vodi v dvig vaginalnega pH in povečano tveganje za okužbe, ter vaskularizacija in oskrba s hranili, kar poslabša elastičnost ter povzroči občutek suhosti in nelagodja.
Sekundarni etiološki dejavniki vključujejo uporabo agresivnih čistilnih sredstev in parfumiranih intimnih izdelkov, prepogosto umivanje nožnice, zdravila (antidepresivi, antihistaminiki, kemoterapevtiki, antibiotiki) in kronične bolezni (sladkorna bolezen, rak, kronična vnetja sečil), psihološki stres, kirurško odstranitev jajčnikov, kajenje, zmanjšano spolno aktivnost ter alergije.
Klinična slika: Težave, ki jih imajo ženske zaradi suhe nožnice, so lahko zelo neprijetne. Pacientke pogosto poročajo o simptomih, kot so pekoč občutek, srbenje in občutek napetosti v vaginalnem predelu, disparevnija (bolečina med spolnim odnosom) in posledično zmanjšano zanimanje za spolnost, krvavitve in izcedek ob oz. po spolnem odnosu, zmanjšana elastičnost vaginalnega tkiva, pogostejše ponavljajoče se urogenitalne okužbe ter uriniranje. Zanimivost: 58 % žensk med 51. in 60. letom ima težave s suho nožnico, vsaka 6. ženska v menopavzi pa ima zaradi suhe nožnice boleče spolne odnose.
Zdravljenje suhe nožnice: Težave s suho nožnico so pogoste. Obvladovanje vaginalne suhosti vključuje farmakološke in nefarmakološke pristope. Najbolj učinkovito je nadomeščanje estrogenov s hormonsko nadomestno terapijo. V tem primeru je na voljo nehormonsko zdravljenje in uvedba sprememb v življenjskem slogu.
- Vaginalni vlažilci in lubrikanti: Vaginalni vlažilci se uporabljajo za dolgotrajno izboljšanje hidracije vaginalnega epitelija, medtem ko so lubrikanti namenjeni kratkotrajni odpravi bolečine in nelagodnega občutka med spolnim odnosom. Vlažilci delujejo neodvisno od spolne aktivnosti, posnemajo izločanje nožnične sluzi in znižajo pH nožnice. Lubrikanti pa delujejo krajši čas, se ne absorbirajo skozi sluznico in se nanesejo na intimni predel tik pred spolnim odnosom.
- Spremembe življenjskega sloga: Uživanje fitoestrogenov (soja, laneno seme, čičerika, tofu, leča), zadostna hidracija, redna telesna aktivnost, opustitev kajenja, vzdrževanje normalne telesne teže, obvladovanje stresa, tehnike sproščanja ter redna spolna aktivnost lahko pripomorejo k izboljšanju simptomatike.
- Hormonska nadomestna terapija: Estrogene lahko nadomeščamo v obliki tablet, transdermalnih pršil ali depo preparatov. Pri ženskah, pri katerih sistemska hormonska terapija ni priporočljiva, lahko suhost nožnice zdravimo tudi lokalno z estrogeni. Lokalni pripravki z estrogeni učinkovito obnavljajo strukturo vaginalne sluznice in izboljšajo vaskularizacijo.
- Alternativni terapevtski pristopi: Nekatere ženske posegajo tudi po alternativnih metodah, kot so laserska terapija, radiofrekvenčna stimulacija ali akupunktura.
Kdaj k zdravniku?
Obisk pri ginekologu je priporočljiv, če vaginalna suhost kljub uvedenim ukrepom vztraja ali pa se pojavijo spremljajoče težave, kot so kronične vaginalne okužbe, intenzivna disparevnija ali nepojasnjene krvavitve. Diagnostične metode vključujejo vaginalno pH-metrijo, kolposkopijo in laboratorijske preiskave. Številne ženske ne obiščejo zdravnika. Če težave, povezane s suho nožnico, vplivajo na dnevno aktivnost, kakovost življenja in predvsem na partnerski odnos ter spolnost, je pomembno, da obiščete ginekologa. Za katero od bolezni gre, bo ugotovil vaš zdravnik. Pri zdravljenju pa se je treba dosledno držati njegovih navodil in navodil farmacevta v lekarni, saj bo le tako zdravljenje uspešno in s tem bolezen odpravljena.
Preventivni ukrepi za ohranjanje zdravja intimnega področja
- Higiena: Osnovno vodilo je: manj je več. Ne uporabljajte močnih mil za intimno nego, ki obljubljajo posebne rezultate. Izogibajte se tudi drugim milom ali dišavam. Za optimalno higieno bo najboljša izbira mlačna voda in izredno blaga intimna mila. Ne izpirajte nožnice, saj s tem močno ogrozite naravno kislost ter naravno vaginalno floro. Sploh ne uporabljajte vročih kopeli. Pri higieni prenehajte z uporabo pršil in sprejev. Ko greste na stranišče, toaletni papir vedno uporabite od spredaj nazaj. Tako boste preprečili vdor bakterij v nožnico, kjer bi se lahko razvila okužba.
- Perilo: Izberite primerno spodnje perilo. Stremite k uporabi naravnih materialov (bombaž) in modelov spodnjega perila, ki se ne zarežejo v kožo in vas ne tiščijo.
- Prehrana: Na samo vaginalno zdravje izredno močno vpliva tudi način prehranjevanja. Izogibajte se sladkarijam, pretirano slajenim obrokom, alkoholu, močno procesirani hrani, pretirano začinjeni ali ocvrte hrani. Svetuje se uživanje prebiotikov, predvsem v obdobjih, ko uživamo antibiotike.
- Seksualno zdravje: Uporaba kondoma pri spolnem odnosu je ključna za preprečevanje spolno prenosljivih okužb. Redna spolna aktivnost s primerno mehansko stimulacijo vaginalne sluznice pripomore k vzdrževanju zdravja tkiva.
- Redni ginekološki pregledi: Redni ginekološki pregledi omogočajo zgodnje odkrivanje in uspešno zdravljenje vaginalnih vnetij in drugih težav.
Vaginalni izcedek sam po sebi ne more biti povsem preprečen, saj je normalni izcedek nujen za zdravje vaginalnega področja. V primeru, da imate v posameznih obdobjih cikla močnejši in bolj vlažen vaginalni izcedek in vas to neizmerno moti in povzroča nelagodje, lahko uporabite dnevne vložke. Vendar pa je ključno prepoznavanje sprememb v izcedku in pravočasno ukrepanje v primeru nenormalnosti.