Testiranje hemoglobina v nosečnosti: Ključ do zdrave nosečnosti in otroka

Anemija ali slabokrvnost je stanje, pri katerem kri nima dovolj zdravih rdečih krvnih celic, ki so ključne za prenos kisika po telesu. V obdobju nosečnosti to stanje postane še posebej pomembno, saj se potrebe po določenih hranilih, predvsem železu, znatno povečajo. Nezadostna oskrba s kisikom lahko negativno vpliva tako na zdravje nosečnice kot na razvoj in dobro počutje njenega otroka. Zato je ključnega pomena razumeti vzroke, prepoznati simptome in poznati učinkovite načine zdravljenja anemije v nosečnosti.

Glavna vloga železa v telesu

Telo uporablja železo predvsem za formiranje hemoglobina, ključne beljakovine v rdečih krvnih celicah. Hemoglobin je odgovoren za vezavo kisika v pljučih in njegov prenos do vseh tkiv in organov v telesu. Brez zadostne količine hemoglobina celice ne dobijo dovolj kisika, kar lahko vodi do različnih zdravstvenih težav. Železo je nepogrešljivo tudi pri delovanju srca in drugih mišic, krepi imunski sistem, skrbi za vzdrževanje energije in dobrega počutja ter je vpleteno pri ohranjanju spomina in vzdrževanju kognitivnih funkcij.

Slaba absorpcija železa iz črevesja je lahko posledica okvare sluznice prebavil, okužb ali bolezni jeter. Slabokrvnost je kar desetkrat pogostejša zaradi menstrualnih krvavitev pri ženskah v rodni dobi in med nosečnostjo, saj se v tem obdobju povečajo potrebe po železu. Prav tako so pogosto anemije prisotne pri predšolskih otrocih do petega leta starosti in starejših ljudeh.

ilustracija molekule hemoglobina

Priporočen dnevni vnos železa za odrasle moške je 10 mg, za ženske pa 10-15 mg. Železo je najbolje zaužiti na tešče, skupaj z vitaminom C, in ne hkrati s kavo, z mlekom ali s čajem.

Povečane potrebe po železu med nosečnostjo

Med nosečnostjo se potrebe po železu dvakrat povečajo v primerjavi z običajnim stanjem. Ta znatna rast potreb je posledica več dejavnikov. Prvič, telo nosečnice mora proizvesti dodatno kri, da podpira hitro rast in razvoj ploda. Povečan volumen krvi pri nosečnici se lahko poveča tudi do 50 odstotkov. Drugič, železo je ključno za formiranje hemoglobina, ki je potreben za oskrbo ploda s kisikom. Železo torej podpira rast in razvoj ploda ter njegovo presnovo. V prvem tromesečju so potrebe po železu sicer nižje, saj telo ne izgublja več železa z menstruacijo, vendar pa potrebe v kasnejših mesecih nosečnosti skokovito naraščajo. Največje potrebe so v zadnjem trimesečju, ko lahko znašajo od 6 do 10 mg železa na dan.

Vzroki za anemijo v nosečnosti

Anemija v nosečnosti je pogost pojav, ki prizadene do polovice vseh nosečnic. Najpogostejši vzrok je pomanjkanje železa v telesu, kar vodi v anemijo zaradi pomanjkanja železa. To se zgodi, ko telo ne prejme dovolj železa iz prehrane ali pa ima povečane izgube železa, da bi proizvedlo zadostne količine hemoglobina.

Drugi vzroki za anemijo v nosečnosti vključujejo:

  • Anemija zaradi pomanjkanja folatov: Folat (vitamin B9) je ključen za razvoj rdečih krvničk in tvorbo DNK. Pomanjkanje folne kisline, ki je sintetična oblika folata, lahko povzroči nekatere vrste prirojenih napak, kot so nepravilnosti nevralne cevi pri plodu. Folna kislina se priporoča kot dodatek pri hrani nosečnic, saj pomanjkanje lahko vpliva na razvoj ploda.
  • Anemija zaradi pomanjkanja vitamina B12: Ta vitamin je prav tako bistven za tvorbo zdravih rdečih krvničk. Pomanjkanje se lahko pojavi pri ženskah, ki ne uživajo mesa, perutnine, mlečnih izdelkov in jajc. Megaloblastna anemija je ime dobila zaradi pojava megaloblastov (nezreli eritrociti, ki pa so zelo veliki). Vzrok za nastanek je pomanjkanje vitamina B12 in/ali folne kisline. Zaradi tega prihaja do motenj v sintezi DNA (in tudi drugih celic). Perniciozna anemija je oblika megaloblastne anemije, kjer vitamin B12 ni posledica premajhnega vnosa, temveč atrofija želodčne sluznice, pri kateri se vitamin B12 ne more absorbirati.
  • Genetske krvne motnje: Sem spadajo anemija srpastih celic in talasemija, pri katerih telo proizvaja premalo rdečih krvnih celic ali pa so te nepravilne oblike.
    • Pri beta talasemiji je motnja v sintezi beta polipeptidnih verig (posledično je nizek delež hemoglobina A). V krvi se pojavljajo mikrociti, tarčasti eritrociti in bazofilno punktirani eritrociti.
    • Pri anemiji srpastih celic nastane hemoglobin S, ki ima to lastnost, da izgubi obliko, ko odda kisik.
  • Fiziološka anemija: V nosečnosti pride do fiziološkega razredčenja krvi zaradi povečanega volumna plazme. To lahko povzroči nižje vrednosti hemoglobina, ki pa so običajno znotraj normalnih meja za nosečnice (manj kot 110 g/L). Vendar pa je pomembno razlikovati med fiziološko in patološko anemijo. Slabokrvnost je pri nosečnicah lahko fiziološka, kar pomeni, da so vrednosti hemoglobina nižje kot pri nenosečih ženskah. Do tega pride zaradi fiziološkega razredčenja koncentracije hemoglobina v krvi z vrednostjo hemoglobina manj kot 110 g/L. Plazemski volumen krvi se v nosečnosti poveča za 50 odstotkov, celotna masa rdečih krvničk pa za od 18 do 25 odstotkov. Fiziološka anemija doseže vrh v 32. tednu nosečnosti.

infografika, ki prikazuje povečanje volumna krvi med nosečnostjo

Dejavniki tveganja za razvoj anemije v nosečnosti

Nekatere nosečnice so bolj izpostavljene tveganju za razvoj anemije. Ti dejavniki tveganja vključujejo:

  • Večplodna nosečnost: Nosečnost z dvojčki ali več plodovi poveča potrebe po železu in drugih hranilih.
  • Kratki presledki med nosečnostmi: Če je nosečnica kmalu po prejšnji nosečnosti ponovno noseča, so njene zaloge železa morda že izčrpane.
  • Pogosto bruhanje: Močno jutranjo slabost in bruhanje lahko zmanjšata vnos hranil, vključno z železom.
  • Mladost nosečnice: Najstnice imajo lahko še vedno razvijajoče se telo in posledično večje potrebe po hranilih.
  • Nezadosten vnos železa s prehrano: Ženske, ki ne uživajo dovolj živil, bogatih z železom, ali so vegetarijanke/veganke, so bolj ogrožene. Železo iz živil rastlinskega izvora se težje absorbira.
  • Prejšnje težave z anemijo: Če je nosečnica že pred nosečnostjo imela nizke vrednosti železa ali anemijo, je večja verjetnost, da se bo to stanje ponovilo.
  • Močne menstruacije pred nosečnostjo: Ženske, ki so imele pred nosečnostjo obilne menstruacije, morda že vstopijo v nosečnost z nižjimi zalogami železa. Telo normalno izgublja železo v enaki količini, izguba pa je odvisna od starosti in spola. Moški in ženske po menopavzi izgubijo dnevno približno 1 mg železa. Ženske izgubijo 2 mg železa, med nosečnostjo še nekaj več (okrog 3 mg). 1/10 zdravih žensk izgublja mesečno pri menstruaciji več kot 80 mL krvi, kar je več kot 1,2 mg železa na dan. S hrano moramo nadomestiti le toliko železa, kot ga izgubljamo, to pa je povprečno od 1 do 2 miligramov na dan. V primeru, da je železa v hrani premalo, se slabo absorbira ali pa gre za krvavitev, začne organizem uporabljati rezervno železo. Če tudi tega zmanjka, se razvije anemija zaradi pomanjkanja železa.

Simptomi pomanjkanja železa in anemije

Simptomi anemije v nosečnosti so lahko subtilni in jih je včasih težko ločiti od običajnih nosečniških simptomov. Zato je redno spremljanje krvnih vrednosti ključnega pomena. Najpogostejši znaki in simptomi vključujejo:

  • Utrujenost in šibkost: To je eden najpogostejših simptomov, ki ga je lahko pripisati tudi nosečnosti.
  • Bledica kože, sluznic, ustnic in nohtov: Zaradi pomanjkanja hemoglobina je kri manj obarvana.
  • Hitrejše bitje srca (tahikardija) in zasoplost ob naporu: Telo se trudi nadomestiti pomanjkanje kisika s hitrejšim delovanjem srca in dihanjem.
  • Vrtoglavica in glavoboli: Nezadosna oskrba možganov s kisikom.
  • Hladne dlani in stopala: Slabša cirkulacija.
  • Slabša odpornost na mraz.
  • Težave s koncentracijo.
  • Motnje razpoloženja, razdražljivost.
  • Boleče ali razpokane ustne kotičke (ragade).
  • Vnetje ustne sluznice ali jezika.
  • Želja po uživanju neobičajnih snovi (pika, glina, led - poznano kot pica).
  • Krhki in lomljivi nohti.
  • Sindrom nemirnih nog.

Pri anemiji zaradi pomanjkanja železa se v krvi pojavljajo mikrociti, anulociti (eritrociti v obliki prstana) in včasih tudi tarčasti (sploščeni) eritrociti. K-MCV, k-MCH (povprečna masa hemoglobina v eritrocitu) in k-MCHC so znižani. Pojavljata se anizocitoza (eritrociti različnih velikosti) in poikilocitoza (eritrociti nepravilnih oblik).

Pomembno je poudariti, da so ti simptomi lahko prisotni tudi pri ženskah, ki niso slabokrvne. Zato je ključno, da se nosečnica ob kakršnih koli dvomih posvetuje s svojim zdravnikom ali ginekologom.

Anemia in Pregnancy A Comprehensive View

Posledice nezdravljene anemije na plod in mater

Neustrezno zdravljena ali huda anemija v nosečnosti lahko vodi do resnih zapletov, ki vplivajo na zdravje matere in otroka:

  • Povečano tveganje za prezgodnji porod.
  • Nizka porodna teža otroka.
  • Zastoj rasti ploda.
  • Povečano tveganje za poporodno krvavitev pri materi.
  • Povečano tveganje za poporodno depresijo pri materi.
  • Razvoj anemije pri otroku po rojstvu.
  • Zaostanek v razvoju otroka.
  • Povečano tveganje za preeklampsijo.
  • Povečano tveganje za mrtvorojenost.

Ko je znižana vrednost hemoglobina (oznaka na laboratorijskem izvidu je K-hemoglobin ali Hb) pomeni, da je krvnega barvila - hemoglobina glede na preiskovan vzorec premalo. Kadar vrednosti hemoglobina padejo pod 100 g/l, gre za pravo, tj. hudo anemijo, ki jo je treba zdraviti, saj s tem preprečujemo resne zaplete nosečnosti.

Zgodnje prepoznavanje in učinkovito zdravljenje anemije sta zato ključnega pomena za zagotavljanje zdrave nosečnosti in optimalnega razvoja otroka.

Zdravljenje anemije v nosečnosti

Zdravljenje anemije v nosečnosti je odvisno od osnovnega vzroka in resnosti stanja.

Prehrana kot temelj zdravljenja

zdrava in uravnotežena prehrana je ključnega pomena pri preprečevanju in obvladovanju anemije. Nosečnica naj se osredotoči na uživanje živil, bogatih z železom in drugimi pomembnimi hranili:

  • Živalski viri železa (hemsko železo): To železo se lažje absorbira v telo. Vključujejo:
    • Jetra (goveja, piščančja, telečja) - uživati zmerno zaradi visoke vsebnosti vitamina A.
    • Rdeče meso (govedina, jagnjetina).
    • perutnina (piščanec, puran).
    • Ribe (losos, skuša, sardele, tuna, ostrige).
    • Jajca.
  • Rastlinski viri železa (nehemsko železo): Absorbi se slabše, zato je pomembno uživati hrano, ki pospešuje absorpcijo. Vključujejo:
    • Stročnice (fižol, leča, čičerika, grah, soja).
    • Temno zelena listnata zelenjava (špinača, ohrovt, blitva, brokoli).
    • Semena (sezam, bučna semena, sončnična semena).
    • Oreščki.
    • Polnozrnate žitarice in izdelki (pšenični kalčki, kosmiči z dodanim železom).
    • Suho sadje (marelice, slive, rozine, fige).
    • Melasa.
    • Temna čokolada.
    • Rdeča pesa.
    • Jagodičevje.

Pri nekaterih kroničnih vnetjih in malignih tvorbah (rakavih obolenjih) se lahko pojavlja slabokrvnost. Vzrokov je več. Najpogostejši vzrok je, da se pri kroničnih vnetjih in rakavih obolenjih pojavi motnja v transportu železa iz zalog v organizmu (v makrofagih) v razvojne predstopnje eritrocitov v kostnem mozgu. Laboratorijske preiskave in značilna krvna slika pri anemiji zaradi kroničnih vnetij je enaka kot pri sideropenični anemiji.

Pomembno je upoštevati:

  • Vitamin C: Uživanje hrane bogate z vitaminom C (citrusi, jagode, kivi, paprika, paradižnik) skupaj z viri železa znatno izboljša absorpcijo nehemskega železa.
  • Izogibanje zaviralcem absorpcije: Pitje kave, čaja (tanini), mleka in uživanje hrane bogate s fitati (otrobi) in oksalati (rabarbara, špinača v velikih količinah) neposredno pred, med ali po obroku lahko zmanjša absorpcijo železa. Priporoča se, da se ti napitki uživajo ločeno od obrokov. Absorpcijo zavirajo fosfati, pospešuje pa jo askorbinska kislina (C vitamin).
  • Želodčna kislina: Zadostna želodčna kislina je potrebna za ločitev železa od beljakovin v hrani. Težave z želodcem in nizka želodčna kislina lahko vplivajo na absorpcijo železa.

Priporočljivo uživanje živil, bogatih z železom - meso, ribe, morski sadeži, zelenolistnata zelenjava, fižol, granatno jabolko, rdeča pesa, žitarice in kosmiči z dodanim železom.

Prehranska dopolnila in zdravila

Kljub optimalni prehrani, zaradi visokih potreb v nosečnosti, samo hrana pogosto ni dovolj za zadovoljitev potreb po železu, še posebej v zadnjem trimesečju. Zato zdravniki pogosto priporočajo jemanje prehranskih dopolnil ali zdravil z železom.

  • Prenatalni vitamini: Večina prenatalnih vitaminov že vsebuje železo, folno kislino in druge ključne vitamine ter minerale, ki so pomembni za nosečnice in dojenčke. Njihovo redno jemanje je priporočljivo že pred zanositvijo in skozi celotno nosečnost.
  • Zdravila z železom: Kadar so ravni železa nezadostne ali je diagnoza potrjena anemija, zdravnik predpiše zdravila z železom na recept. Ta so na voljo v obliki tablet, sirupov ali kapljic. Železo v zdravilih je lahko v dvovalentni (železov(II) sulfat), ki se bolje vsrka, ali v trovalentni (Fe(III)) obliki, ki je pogosto vezana v komplekse za izboljšanje absorpcije.
    • Neželeni učinki: Najpogostejši neželeni učinki so zaprtje, driska, napihnjenost, bolečine v trebuhu in slabost. Če se pojavijo, se je dobro posvetovati s farmacevtom ali zdravnikom o drugih oblikah ali načinih jemanja (npr. jemanje z manjšo količino ali takoj po jedi). Obstajajo tudi pripravki, ki imajo dodan vitamin C za boljšo absorpcijo in manj prebavnih težav.
  • Intravensko dajanje železa: V redkih primerih, pri izjemno izrazitih težavah, hudih bolezenih stanjih ali zelo nizkih ravneh železa, se lahko zdravnik odloči za intravensko aplikacijo železa. To poteka ambulantno ali bolnišnično.

Zdravljenje mora trajati še več mesecev po izboljšanju izvidov, saj je treba poskrbeti za zapolnitev zalog železa v telesu. Priporočeni odmerek za nosečnico je 30 miligramov trivalentnega železa dnevno.

V obdobju menopavze je izraženo poslabšanje kroničnih bolezni, kot je popuščanje srca.

Negovanje črevesne flore

Koristni mlečnokislinski mikrobi v črevesju igrajo vlogo pri vsrkavanju železa. Zato je za nosečnice dobro, da med nosečnostjo negujejo svojo črevesno floro z uživanjem probiotičnih živil (jogurt, kefir, kislo zelje) ali s pomočjo prehranskih dopolnil, kot je sirotka.

Diagnostika in spremljanje

Testiranje slabokrvnosti opravljamo v diagnostičnem laboratoriju Medicare PLUS. Da pridemo do diagnoze anemije je najprej potrebno testiranje slabokrvnosti. To se izvede v diagnostičnem laboratoriju, kjer iz vzorca krvi pomerijo vrednost hemoglobina ali nekaterih drugih pokazateljev slabokrvnosti.

Redni ginekološki pregledi vključujejo laboratorijske preglede krvi, s katerimi se spremljajo vrednosti hemoglobina in hematokrita. Če krvni testi pokažejo znake anemije, bo zdravnik verjetno naročil dodatne teste, kot so preverjanje ravni feritina (skladišče železa), transferina in nasičenosti transferina, ter ravni vitamina B12 in folata, da se ugotovi natančen vzrok. Tudi če na začetku nosečnosti ni znakov anemije, se priporoča ponovno testiranje v drugem in tretjem trimesečju.

Pri prvem pregledu nosečnice se opravi tudi vrsto laboratorijskih preiskav kot so hemogram, preveri se urin, krvno skupino ABO in Rh faktor, Coombsov test, test na sifilis, test za toksoplazmozo in za hepatitis B ter po potrebi še druge preiskave.

Če je kakšen problem pri stereoloških preiskavah, se žensko pokliče, da pride na ponoven odvzem krvi, na primer, če je toksmoplazma pozitivna. Spet se jo pokliče čez dva ali tri tedne in se pregleda protitelesa, da se ugotovi, ali gre za staro okužbo. S Coombsovim testom se lahko ugotovi, kaj je bil problem. Potrebni so pregledi toksoplazme, sifilisa, slednje v zadnjih letih niti ne toliko, sedaj pa je to spet precej v porastu, zato je ta preiskava kar pomembna, ker če je ugotovljen, sifilis pušča zelo hude posledice na plodu. Pregleda se celoten hemogram, torej vsebnost hemoglobina v krvi, levkocitov, trombocitov, kakšna je gostota krvi in pa pregled urina, tu se pregleda prisotnost bakterij, proteinov, sladkorja.

Pregled urina se izvaja na vsakem pregledu skozi celotno nosečnost, hemograma pa navadno ni potrebno, se pa večkrat preveri hemoglobin. Preveri se tudi krvna skupina in rhd faktor ter se izvaja Coombsov test, pri čemer se določi, ali je bila ženska kdaj v stiku s kakšno tujo krvjo, ki njena in ni identična njeni krvni skupini.

Vprašanje o veljavnosti krvnih izvidov iz prejšnje nosečnosti je pogosto. Čeprav test za toksoplazmozo, če je bil v prejšnji nosečnosti pozitiven, običajno ni potrebno ponavljati, pa veljajo za krvno skupino in Rh faktor, ostale preiskave pa je treba opraviti znova.

Zaključek

Huda anemija v nosečnosti predstavlja resno zdravstveno tveganje, vendar je z ustrezno diagnozo, zdravljenjem in preventivo mogoče zmanjšati njene negativne posledice. Zavedanje o pomenu železa, uravnotežena prehrana, redni zdravniški pregledi in upoštevanje zdravniških navodil so ključni koraki k ohranjanju zdravja matere in otroka. Dobra kri mamice je zelo pomembna v nosečnosti.

infografika s priporočenimi živili za povečanje železa v krvi

tags: #testiranje #na #hemoglobin #v #nosecnosti

Za pravilno delovanje tega spletišča se včasih na vašo napravo naložijo majhne podatkovne datoteke, imenovane piškotki. Sistemski piškotki, ki so nujni za delovanje, so že dovoljeni. Vaša izbira pa je, da dovolite ali zavrnete piškotke analitike in trženja, ki nudijo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejšo uporabo strani in prikaz ponudbe, ki je relevantna za vas. Več o piškotkih.