Pravica do letnega dopusta je ena temeljnih pravic vsakega delavca, ki je urejena z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1). Pogosto pa se v praksi pojavljajo vprašanja, kako ta pravica vpliva na delavce, ki so med zaposlitvijo odsotni z dela zaradi bolezni, poškodbe, materinskega ali starševskega dopusta. ZDR-1 jasno določa, da na pridobitev pravice do letnega dopusta ne vpliva dejstvo, ali je delavec v obdobju zaposlitve dejansko opravljal delo ali pa je bil opravičeno odsoten z dela. Ključen je sam obstoj delovnega razmerja, ne pa nujno aktivno opravljanje dela.
Osnovna načela pridobivanja letnega dopusta
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 4. odstavku 162. člena jasno določa, da pravica do letnega dopusta ni vezana izključno na dejansko opravljanje dela. Poudarek je na trajanju zaposlitve. To pomeni, da tudi če je delavec odsoten zaradi bolniške, materinskega ali starševskega dopusta, izobraževanja ali drugih osebnih okoliščin, ohranja pravico do letnega dopusta. Ta pravica je zagotovljena ne glede na to, ali je takšna odsotnost trajala samo del ali celotno koledarsko leto.
Prenos letnega dopusta v primeru upravičene odsotnosti
Ključna posledica navedenega načela je možnost prenosa neizrabljenega letnega dopusta. Če delavec zaradi upravičene odsotnosti, kot so bolezen, poškodba, porodniški ali starševski dopust, ni mogel izrabiti letnega dopusta v tekočem koledarskem letu ali do 30. junija naslednjega leta, mu zakon daje pravico, da lahko ves neizrabljen dopust izrabi do 31. decembra naslednjega leta. Ta določba, ki je vsebovana v 4. odstavku 162. člena ZDR-1, zagotavlja, da delavec zaradi navedenih okoliščin ne izgubi svoje pravice do počitka in regeneracije.
Konkretni primeri in sodna praksa
Praktični primeri pogosto osvetlijo pomen zakonskih določb. V enem od primerov, ki ga je obravnavalo Vrhovno sodišče RS s sodbo opr. št. VIII Ips 23/2022, je bil delavec v bolniškem staležu od konca novembra 2017 do začetka januarja 2019. Za leto 2017 mu je ostalo 22 dni neizrabljenega letnega dopusta. Delodajalec je zavrnil zahtevo za izplačilo denarnega nadomestila za neizrabljen dopust, saj je menil, da je dopust za leto 2017 propadel z 31.12.2018. Vrhovno sodišče je odločilo v prid delavcu in ugotovilo, da je delodajalec ravnal protipravno, ker delavcu po zaključku bolniškega staleža ni priznal pravice do izrabe letnega dopusta iz leta 2017.
Ta sodba je imela pomemben vpliv na razlago zakona. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v skladu s to sodbo začelo načrtovati spremembe 4. odstavka 162. člena ZDR-1. Cilj sprememb je bil zagotoviti, da bo delavec v navedenih primerih imel pravico izrabiti ves letni dopust do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerega je možen prenos letnega dopusta, kar bi pomenilo skupno obdobje 15 mesecev za izrabo.
Vpliv porodniškega dopusta na letni dopust
Posebej pogosto se zastavlja vprašanje vpliva porodniškega dopusta na pravico do letnega dopusta. ZDR-1 v 4. odstavku 162. člena izrecno navaja porodniški dopust kot enega od razlogov, ki omogoča prenos letnega dopusta. Delavka, ki je na porodniškem dopustu, tako ohranja svojo pravico do celotnega letnega dopusta, ki ji pripada, in ga lahko izrabi do 31. decembra naslednjega leta. Skrb, da bi porodniška odsotnost povzročila izgubo pravice do letnega dopusta, je zato odveč.
Primer iz prakse ponazarja to situacijo: delavka je bila od januarja 2018 na bolniški, od maja 2018 pa na porodniškem dopustu. Delodajalec je trdil, da je lahko dopust za leto 2018 koristila le do januarja 2018. Vendar pa je pravna razlaga potrdila, da bo lahko v zakonskem roku izrabila ves pripadajoči dopust za leto 2018, saj zakon varuje to pravico v primeru porodniškega dopusta brez izjeme. Njegova trditev je bila zgrešena tudi zato, ker v času do 15. januarja nihče ni mogel predvideti prihodnjih dogodkov.
Razlika med delno in celotno koledarsko leto trajajočo odsotnostjo
Pomembno je poudariti, da zakon ne dela razlike med tem, ali upravičena odsotnost traja samo del koledarskega leta ali celotno koledarsko leto. V obeh primerih delavec ohranja pravico do izrabe letnega dopusta. Če je delavec na primer v koledarskem letu odsoten samo nekaj mesecev zaradi bolniške ali porodniškega dopusta, bo lahko neizrabljen dopust prenesel do 31. decembra naslednjega leta. Enako velja, če je odsoten celo koledarsko leto.
Letni dopust v prvem letu zaposlitve
Posebna pravila veljajo za delavce, ki se zaposlijo v prvem letu. V skladu s 6. odstavkom 162. člena ZDR-1, delavec, ki ima v prvem letu zaposlitve pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta, pridobi pravico do izrabe letnega dopusta za naslednje koledarsko leto že ob začetku tega naslednjega koledarskega leta. To pomeni, da mu pripada celoten letni dopust za novo leto, ne glede na morebitno odsotnost v preteklem letu.
Izplačilo denarnega nadomestila za letni dopust
Na splošno zakon ne predvideva izplačila denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust, razen v primeru prenehanja delovnega razmerja. Če delavcu preneha delovno razmerje, pa dopusta ni mogel izkoristiti, mu delodajalec izplača denarno nadomestilo za ves neizrabljen dopust. V primeru, ko delavec ostane v delovnem razmerju, je cilj zakona predvsem zagotovitev izrabe dopusta za počitek in regeneracijo, zato izplačilo ni možno, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače ob koncu delovnega razmerja.
Dodatne pravice iz naslova osebnih okoliščin
Poleg pravice do letnega dopusta, ZDR-1 v nekaterih primerih delavcem zagotavlja tudi pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin. Med te okoliščine spada tudi poroka. Novi zakon o delovnih razmerjih določa pravico do plačane odsotnosti z dela najmanj en dan in največ sedem dni, odvisno od pomembnosti dogodka in dogovora med delavcem in delodajalcem. Delavec, ki se je poročil med bolniško, ima tako pravico zahtevati to plačano odsotnost, ko se vrne na delo ali ko mu delovno razmerje to omogoča.
Način izrabe letnega dopusta
Izraba letnega dopusta poteka vedno ob upoštevanju potreb delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca, kot tudi njegovih družinskih obveznosti. Niti delavec niti delodajalec nimata popolne samovolje pri določanju termina izrabe dopusta. Obstajajo pa posebne pravice, kot na primer za starše šoloobveznih otrok, ki imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic.
Zakon o delovnih razmerjih jasno in celovito ureja pravico do letnega dopusta, tudi v primerih, ko je delavec upravičeno odsoten z dela. Zavedanje teh pravic je ključno za zagotavljanje pravičnega in zdravega delovnega okolja.
tags: #porodniska #pripada #cel #letni #dopust