Islandija, otok sredi severnega Atlantika, je dežela skrajnosti - dežela ognja in ledu, dežela dolgih poletnih dni in kratkih zimskih. A Islandija je še veliko več. Je tudi zibelka demokracije, dom najstarejšega parlamenta na svetu, Alþingija, ki je svoje korenine pustil globoko v zgodovini in še danes močno vpliva na identiteto naroda. Ta članek bo raziskal zgodovino Alþingija, njegov razvoj, njegov pomen za islandsko družbo ter kako se ta starodavna tradicija odraža v sodobnih pobudah, kot je otroški parlament.
Alþingi: Najstarejši Parlament na Svetu
Državni zbor Islandije, znan kot Alþingi (staroskandinavsko Alþing, angleško Althing), je narodni parlament Islandije. Ustanovljen je bil že leta 930 v Þingvellirju, kraju, ki je danes od prestolnice Reykjavík oddaljen približno 45 kilometrov. Þingvellir ni le zgodovinsko pomemben, ampak je tudi geološko fascinanten, saj se nahaja na tektonski prelomnici, ki ločuje Severnoameriško in Evrazijsko ploščo. Ta edinstvena lokacija, ki jo zaznamujejo razpoke in prelomi, kot je kanjon Almannagjá, je bila prizorišče ključnih dogodkov v islandski zgodovini.
Med 10. in 13. stoletjem je bil Alþingi narodno zborovanje, kjer so se prebivalci Islandije enkrat letno zbrali v desetem tednu poletja, kasneje pa so za otvoritveni dan določili četrtek v 11. tednu poletja (med 18. in 24. junijem). Ta zborovanja niso bila le politična, ampak so predstavljala tudi glavno družabno srečanje leta. V času, ko je bilo prebivalstvo razpršeno, je Alþingi omogočal ohranjanje in obnavljanje starih ter vzpostavljanje novih družbenih vezi, izmenjavo novic in novosti, s čimer je služil kot vezivno tkivo islandske družbe.
Struktura in Funkcije Zgodnjega Alþingija
Takratni parlament je združeval obe veji oblasti - sodno in zakonodajno. Obe sta se odvijali enkrat letno na Alþingiju. Zakonodajna veja oblasti je bila v rokah t. i. "pravnega sveta" (lögrétta), ki ga je sestavljalo 39 lokalnih poglavarjev (goðar) ter osem dodatnih poglavarjev in en lögsögumaður. Lögsögumaður, dobesedno "mož, ki govori zakon", je bil odgovoren za javno recitiranje vseh postopkov skupščine in ene tretjine zakonov na vsakem zborovanju. Pravni svet je o vsem odločal z glasovanjem, njegova glavna naloga pa je bila pregledovanje obstoječih in uvajanje novih zakonov.
Do leta 965 je Pravni svet opravljal tudi sodno funkcijo in služil kot razsodnik v legalnih sporih. Vendar pa ni obstajal zakon, ki bi določal obvezno reševanje vseh primerov prek Pravnega sveta. Veliko pogosteje so se spori reševali na lokalni ravni s pomočjo lokalnih poglavarjev ali drugih posrednikov, na Alþingi pa so prispeli le v primeru velikega nesoglasja. Če je bila sodba na lokalni ravni obeh sprtih strani sprejeta, je bila dokončna. Odločitev Pravnega sveta pa je bila dokončna in se nanjo ni bilo mogoče pritožiti. Pravni svet je imel tudi pravico dovoliti izjeme v zakonih, če je menil, da je to v določenem primeru pravično. Kazni so bile pogosto finančne kompenzacije ali pa izgon - manjši izgon je trajal tri leta, polni izgon pa je bil doživljenjski, s čimer je bila prepovedana vsakršna interakcija z izgnancem, celo njegov umor brez pravnih posledic.
Okoli leta 965 so na Alþingiju vzpostavili štiri okrožja (fjórðungar), ki so Islandijo razdelila na severno, južno, vzhodno in zahodno četrtino. Vzpostavljena so bila štiri okrožna sodišča, ki so se razvila iz predhodnih Pomladnih zborovanj. Ta Pomladna zborovanja so potekala vsako leto maja na trinajstih lokacijah po Islandiji in so služila kot prostor za poravnavo dolgov in manjše sodne spore. Primeri, ki jih ni bilo mogoče razrešiti na Pomladnih zborovanjih, so bili nato predloženi Alþingiju. Po letu 965 so v štirih okrožjih vzpostavljena sodišča s 36 člani (po 9 za vsako okrožje), ki so na Alþingiju razsojala v primerih iz njihovega okrožja. Da bi sodba veljala za pravnomočno, je bilo potrebno soglasje vseh članov. Okoli leta 1005 je bilo ustanovljeno še peto sodišče, ki je delovalo kot nekakšno vrhovno sodišče. Sestavljalo ga je 48 mož, ki so jih določili lokalni poglavarji, in je odločalo o primerih, ki jih štiri okrožna sodišča niso uspela razrešiti. Vsaka od sprtih strani je imela pravico zavrniti sodelovanje šestih mož, preostalih 36 pa je odločalo z večino.
Spremembe in Prehod v Sodobnost
Ko je leta 1262 Islandija padla pod vladavino norveškega kralja, se je funkcija parlamenta spremenila. Lokalni poglavarji so izgubili svojo funkcijo, izvršna oblast pa je prešla v roke kralja in njegovih uradnikov. 36 članov Lögrétte je zakonodajno oblast delilo s krono, kar je pomenilo, da je bila za sprejem novih zakonov potrebna kraljeva odobritev, kralj pa je za uvedbo lastnih zakonov potreboval njihov pristanek.
Alþingi je leta 1000 razglasil krščanstvo za uradno vero. Še istega leta so se islandski voditelji dogovorili, da je pregon bližnjih sorodnikov zaradi čaščenja starih bogov celo obvezen. Alþingi se je v Þingvellirju sestajal vse do leta 1798. Po kratki prekinitvi je bil ponovno sklican v Reykjavíku leta 1845. Vsa zasedanja do danes so potekala v Reykjavíku, razen ene izredne seje na rojstnem kraju islandske demokracije v Þingvellirju, ko je bila 17. junija 1944 ustanovljena Islandska republika.
Islandija Danes: Enakost in Otroški Parlament
Islandija je danes znana po svoji zavezanosti enakosti spolov. Po podatkih indeksa Svetovnega gospodarskega foruma ima Islandija najmanjšo plačno razliko med spoloma na svetu, čeprav ta še vedno znaša 17 %. V islandskem parlamentu skoraj 50 % poslanskih mest zasedajo ženske. Že leta 2012 so bili sprejeti ukrepi za enake plače, vendar številni menijo, da je bilo storjeno premalo. Oktobra pred leti je na tisoče žensk predčasno zapustilo delovna mesta in protestiralo na ulicah Reykjavíka proti nižjim plačam.
Nedavno je bil v obravnavi zakonski osnutek, ki bi se nanašal na javni in zasebni sektor ter prepovedal diskriminacijo ne le na podlagi spola, ampak tudi na podlagi rase, vere, starosti, invalidnosti in spolne usmerjenosti. Zakon bi predvideval, da podjetja in ustanove z najmanj 25 zaposlenimi izdajo potrdilo o svojih programih enakih plač. Zakonski osnutek podpirata tako desnosredinska koalicija kot tudi opozicija, in če bo sprejet, bo začel veljati januarja 2018.
V duhu nadaljevanja te tradicije demokratičnega udejstvovanja in ozaveščanja o pomembnosti državljanskega udejstvovanja, se na Islandiji odvijajo tudi pobude, kot je šolski otroški parlament. V tednu, ki ga je zaznamovalo gregorjevo, je potekalo več dejavnosti v sklopu šolskega otroškega parlamenta. Šolski otroški parlament je potekal v zbornici vrtca OŠ Podčetrtek, kjer so se učenci pogovarjali o predmetih, ki se jim zdijo pomembni za življenje, kot so TJA, GEO, DDKE, MAT in SL. Dve učenki sta se udeležili regijskega parlamenta. Delavnice so potekale v prijetnem vzdušju s konstruktivnimi debatami, zaznano je bilo zadovoljstvo učenk s potekom dela in z odnosi na šoli. Te pobude, čeprav na lokalni ravni, nadaljujejo duh sodelovanja in izmenjave mnenj, ki je bil v jedru že prvotnega Alþingija.
34. NACIONALNI OTROŠKI PARLAMENT - DUŠEVNO ZDRAVJE OTROK IN MLADIH
Islandski Vladni in Občinski Sistem
Islandija ima dve ravni oblasti: nacionalno vlado in občine. Nacionalna vlada je odgovorna za sprejemanje zakonov in predpisov ter zagotavljanje vladnih storitev na področjih pravosodja, zdravstvenega varstva, infrastrukture, zaposlovanja ter srednješolskega in univerzitetnega izobraževanja. Trenutno vladajočo koalicijo sestavljajo tri politične stranke z večino 54 %. Izvršno oblast izvaja vlada, zakonodajno oblast pa delita parlament in predsednik. Sodstvo je neodvisno od izvršilne in zakonodajne oblasti.
Občine, katerih je na Islandiji 69, imajo vsaka svojo lokalno upravo. Prebivalci volijo svoje predstavnike v lokalne oblasti, ki nadzirajo izvajanje storitev in lokalno demokracijo. Občinski organi so odgovorni za lokalne storitve, kot so predšolska in osnovnošolska vzgoja, socialne storitve, varstvo otrok ter tehnično infrastrukturo (pitna voda, ogrevanje, ravnanje z odpadki). Tuji državljani, stari 18 let ali več, imajo pravico glasovati na lokalnih volitvah, če imajo tri zaporedna leta zakonito prebivališče na Islandiji. Danski, finski, norveški in švedski državljani pridobijo volilno pravico takoj, ko registrirajo svoje zakonito prebivališče.
Predsednik Islandije je vodja države in edini predstavnik, ki ga na neposrednih volitvah izbere celotno volilno telo. Funkcija predsednika je bila ustanovljena leta 1944. Predsednik je izvoljen za dobo štirih let brez omejitve mandata.
Þingvellir: Narodni Park in Svetovna Dedščina
Þingvellir je postal narodni park leta 1930 ob 1000. obletnici Alþingija. Leta 2004 pa je bil uvrščen na seznam svetovne dediščine. Park je bil razširjen, da bi zaščitili raznolike naravne pojave v okolici. Ime Þingvellir izhaja iz staronordijskega Þingvǫllr, kar pomeni "polja sklopov", kar se nanaša na Alþingi. Þingvellir je bil središče islandske kulture, kjer so se ljudje iz vse države množično zbirali, ne le zaradi političnih zadev, ampak tudi zaradi trgovanja, druženja in praznovanj.
Naravni pojavi v Þingvellirju so izjemni. Kontinentalni prelom med severnoameriško in evrazijsko ploščo je jasno viden iz razpok, ki prečkajo regijo. Ena največjih, Almannagjá, je pravi kanjon. Nekatere razpoke so napolnjene s kristalno čisto vodo, kot je Nikulásargjá, bolj znana kot Peningagjá ("počen kovanec"), ki je polna kovancev. Þingvellir leži na severni obali jezera Þingvallavatn, največjega naravnega jezera na Islandiji. Reka Öxará teče skozi park in ustvarja slap Öxarárfoss pri Almannagjá. Þingvellir je bil navdih številnim islandskim slikarjem, med njimi Johannesu Sveinssonu Kjarvalu in Ásgrímurju Jónssonu.
Sklepna Misel
Islandski Alþingi predstavlja edinstven primer zgodovinskega kontinuitete v svetu politike. Od svojih skromnih začetkov kot zborovanje prostih ljudi v naravnem amfiteatru Þingvellirja, do sodobnega parlamenta, ki se bori za enakost in pravice vseh državljanov, je islandski parlament ostal srce demokratičnega življenja otoka. Pobude, kot je otroški parlament, kažejo na zavezanost Islandije vzgoji prihodnjih generacij državljanov, ki bodo nadaljevali to bogato tradicijo.