Družina predstavlja temeljno enoto družbene organizacije, kot je poudaril Jože Ramovš, jo opredeljuje kot eno izmed temeljnih človeških skupin, v katero je človek celostno vključen in v kateri »…daje človek drugim vse, kar zmore, in od drugih sprejema vse, kar potrebuje in kar premorejo.« Družina je kot gnezdo za vzgojo, prepleteno s človeško toplino domačih in varen dom za vse člane. Je sistem, ki se samostojno razvija in dokler je kot celota zdrav, si po vsaki spremembi zna najti novo ravnotežje. Vendar pa škodljivi dejavniki, kot je alkoholizem, vodijo v nazadovanje in razkraj družine. Alkoholizem ni bolezen enega človeka, ampak bolezen cele družine. Posledice alkoholizma se najprej poznajo na družini, medtem ko so pri alkoholiku lahko dolgo neopazne. Če iščemo resnico o alkoholizmu zgolj pri alkoholiku ali na drugih mestih, se bomo lahko dolgo časa samo slepili. Kaj alkoholizem dejansko je, odkrijemo najprej v družini. Pogosto videz vara, saj na videz urejena družina za svojimi zidovi skriva bolečino alkoholnega gorja. Alkoholik je prepričan, da zmerno pije in da je z njim vse v redu, njegova družina pa natančno ve in občuti, kako močno je odvisen od alkohola. Okolica se velikokrat odzove na naiven način: "Če bi se potrudil in zmerno pil, bi bil normalen." Nihče pa se ne zaveda, da je ta človek zasvojen in nikoli ne bo mogel zmerno piti.
Družina je sistem, celota, kjer vsaka sprememba pri enem članu odmeva na vseh drugih in tako spremeni celoto. Vsak član družine ima v tem sistemu svoje mesto, pravice in dolžnosti; vsak opravlja določeno vlogo, so med seboj v odnosu in čustveno povezani. Ta čustva in odnosi se izražajo v komunikaciji. V urejeni in zdravi družini vsi člani poznajo in razumejo vloge očeta, matere, zakonskega partnerja in otrok. Vloge so naravno razdeljene in pričakuje se, da jih bodo člani kolikor toliko dobro opravljali.
Alkoholizem kot bolezen družine
Janez Rugelj razlaga, da se sprememba alkoholikove osebnosti, ki se kaže v bolezenskem vedenju, praviloma odvija v dveh obdobjih. Prvo fazo v razvoju alkoholne bolezni imenujemo fazo uničevanja družine, kateri sledi obdobje osebnostnega in družbenega propadanja. Alkoholik izgublja stik s svojimi bližnjimi, nima več pristnih odnosov z družinskimi člani in v svojih vlogah odpoveduje. Kot mož se ne posveča ženi, vse več časa preživlja po gostilnah. Kot oče se ne zanima za otroke, njihovo učenje ali vedenje, ali pa je nenadoma prestrog. Kot hranitelj zapravlja zaslužek in ne skrbi za gospodarske potrebe družine. Oče, ki je nekoč dajal družini občutek varnosti, postane privesek družine, nekakšen nebodigatreba. Naravna vloga alkoholika se manjša, umetna pa veča. Ker je družina sistem, sprememba vloge pri alkoholiku povzroči spremembo vlog pri vseh družinskih članih:
- Mati (žena): Ne more več biti dobra vzgojiteljica, postaja živčna, razočarana, osramočena in ponižana. Nastopa v več protislovnih vlogah: odrešiteljice (prosi moža, naj se poboljša), maščevalke (znaša se nad možem) ali naivnice (pijanega moža še vedno postreže in mu vse odpusti).
- Otroci: Njihove vloge so razbite. Nimajo več varnega zavetja staršev, sramujejo se očeta, ga zaničujejo in sovražijo. Morajo nasilno postati odrasli. Pride do patološke zamenjave vlog: sin tolaži obupano mamo, jo brani pred očetom, gre po pijanega očeta, skrbi za hišo namesto očeta in mame. Družina več zaupa osemletnemu otroku kot očetu.
- Mož alkoholik: Na zamenjavo vlog se odzove z zadovoljstvom, saj je oproščen vseh družinskih dolžnosti in se lahko posveča svojemu edinenemu interesu - alkoholu. Izgubi vse dolžnosti in pravice, le v pijanem stanju včasih terorizira družino, da bi uveljavil svoje "pravice gospodarja".
Komunikacija v družinah, kjer je prisoten alkohol, izgubi svojo odprtost in spontanost. Postaja podobna ponavljajoči se igri: "treznost - pitje - 'maček'…". Pri odprtem in zrelem medsebojnem občevanju se vsebinska in odnosna ravnina pokrivata. Pri bolnem občevanju pa se križata, na primer oče otroke vabi z grožnjo.
Stopnje razkroja družine zaradi alkoholizma
Sociologinja Joan Jackson je opisala sedem razvojnih stopenj družinskega razkroja zaradi alkoholizma:
- Obdobje zanikanja: Družina zanika problem alkoholizma, žena skuša moža odvrniti od pitja, navzven vzdržuje videz vzorne družine.
- Obdobje iskanja rešitve znotraj družine: Družina skuša odstraniti problem, ga prikriti pred otroki, se izolira. Žena zahteva od alkoholika, da neha piti, vendar ne drži obljub, kar vodi do prepirov in občutka krivde.
- Obdobje razkrajanja družine: Javnost ve za alkoholizem, žena spozna, da ga ne bo mogla odvrniti od pitja. V družini je zmeda.
- Obdobje preureditve družine: Žena postane odločna in prevzame vse vajeti v svoje roke. Alkoholik životari kot privesek. Družina se prilagodi in vzpostavi bolno ravnotežje.
- Obdobje bežanja od problema: Žena z otroki odhaja, se ločuje. Alkoholik skuša preprečiti osamitev, nekaj časa ne pije ali grozi.
- Obdobje delne ločitve: Del družine se loči od alkoholika. Žena čuti krivdo in mu ponudi možnost za obnovo družine, če se ozdravi.
- Obdobje obnove družine: Če je alkoholik pristal na zdravljenje in se družina uspešno zdravi, se začne obnova. To je težka naloga, saj mora nekdanji alkoholik ponovno zavzeti svoje naravno mesto v družini, ostali pa mu morajo te vloge priznati.
Zapravljeno: Razkrivanje vpliva odvisnosti na družino | Sam Fowler | TEDxFurmanU
Posledice za otroke
Družina alkoholika ima spremenjene norme in vrednote, zmanjšane cilje in pričakovanja, povečano strpnost do motečega vedenja alkoholika. Najprej in najbolj pa obolijo čustva, vloge družinskih članov in njihovo medsebojno občevanje. Pojavita se nezaupanje in sumničenje. Vse mučijo občutki krivde. Otroci zato ne morejo več zdravo čustveno zoreti.
Matere otrokom ponavadi prikrivajo alkoholizem v družini, vendar so otroci prodorni opazovalci in jim nič ne uide. Vidijo tudi tisto, kar odrasli prezremo, in slutijo, kakšno ozračje vlada. S tem se učijo prikrivanja, laži in hinavščine. Najbolj tragična pot alkohola v otroka se lahko začne že z alkoholizmom matere, ko sta še povezana s popkovino. Otrok se rodi z manjšo težo, raznimi hibami, celo z alkoholnim delirijem. Za zdrav razvoj otroka v prvih letih življenja je odločilno njegovo čustveno sožitje z materjo. Če ta nima podpore partnerja, postane tesnobna, nezadovoljna in vzkipljiva ter krivična do otrok. Zaradi živčnosti in negotovosti je slaba vzgojiteljica. Pogosto naredi več vzgojne škode kot mož-alkoholik. »Očetovo nesramnost si vsaj razložijo z njegovim pijančevanjem, materine jeze pa ne razumejo.«
Zaradi spremenjenih vlog v družini otroci na silo in prezgodaj postanejo "odrasli". Tolažijo mater in skrbijo za družino. Ker so čustvene potrebe žene nezadovoljene, ji otroci na nek način nadomeščajo moža. Kljub prezgodnji zrelosti jih mati pozneje priklepa nase in jim onemogoča osamosvajanje. Otroci iz alkoholikove družine nimajo prave mladosti. Kjer je alkoholik surov in nasilen, pretrpijo z materjo vred veliko gorja, udarcev, bežijo ponoči od doma. Utrpijo lahko celo hujše telesne poškodbe. V vinjenem stanju si nekateri alkoholiki zaželijo celo spolnih odnosov s hčerjo, pri čemer si včasih pomagajo tudi s silo. Kadar mati in hči zamenjata vlogi in hči prevzame nase velik del gospodinjskih dejavnosti, oče-alkoholik kot podaljšek njene vloge "male mame" lahko razume tudi spolno zadovoljitev.
Raziskave kažejo, da imajo starši z anamnezo zlorabe alkohola in drugih drog večji "potencial za zlorabo otrok". Če je od alkohola odvisen oče, je to dejavnik tveganja za spolno zlorabo otroka s strani družinskega člana. Če je od alkohola odvisna mati, je to dejavnik tveganja za zlorabo otroka s strani zunanje osebe (mati otrokom ni sposobna nuditi varnega in negujočega okolja). Zaradi zveriženih družinskih odnosov so otroci izpostavljeni agresiji, tudi če odkritega nasilja ni. Ker so čustveno vezani na oba starša, so ob prepirih in razdvojeni. Prej ali slej pa zasovražijo starša alkoholika.
Družina se zapira pred drugimi ljudmi. Otroci so čustveno preobremenjeni. »Vseskozi pa so oropani za večji del občutka varnosti lastnega doma, starši jim v takšnih razmerah niso sposobni dajati dovolj ljubezni. Otrok se bo tako izjemno težko razvil in odrasel v samostojno in zrelo osebnost, ki bo sposobna izražati svoja čustva.« Starša otrokom ne dajeta pravega zgleda, zato se z njima težko poistovetijo. Če se vseeno poistovetijo z alkoholikom, se rodi nov alkoholik. »Do 40% otrok alkoholikov se vda alkoholu, medtem ko med vso populacijo pri nas pričakujemo le pet do deset odstotkov alkoholikov!« Odnos staršev do alkohola v veliki meri oblikuje tudi odnos njihovih otrok do te omamne snovi. Odrasli s pitjem ustvarjajo vtis, da alkohol vsebuje odgovor na vse, zato tudi mladostnik vse pogosteje posega po alkoholu. Stiske preganja z alkoholno omamo, zato se težave še poglabljajo.
Če se otrok ne poistoveti s starši, s tem poruši naravni odnos odvisnosti in podrejenosti med njimi. Posledica je občutek krivde, pogosto tudi zatekanje v sanjski svet. Otrok izgubi življenjsko usmeritev, pojavi se izgubljenost. Med vrstniki se počuti tujca, ne zna se zbliževati. V njem se menjata sovraštvo in usmiljenje do očeta. Otrok alkoholika ima dve izbiri: kljubovati kot viharnik ali omagati kot naplavina. "Viharniki" prehitro dozorijo, nekateri se vneto vržejo v učenje in zrelo komuniciranje z odraslimi. Po drugi strani pa "naplavine" pogosto postanejo prestopniki. »Naplavine… Zavodi, poboljševalnice, duševno nerazviti, značajsko iztirjeni, pozneje zapori, novi alkoholiki…«
Večina otrok, ki jih pripeljejo k psihiatrom, je iz alkoholičnih družin. Škoda na otroku je odvisna od njihove starosti, splošne odpornosti ter stopnje in trajanja motenosti staršev. Posledice so najhujše pri predšolskih otrocih, v obdobju prvotnega istovetenja s starši, ko se oblikuje njihova osebnost.
Vloga odraslih otrok alkoholikov
Odrasli otroci alkoholikov se pogosto spopadajo s posledicami odraščanja v nezdravem okolju. Njihove izkušnje lahko vplivajo na njihove odnose, samopodobo in splošno duševno dobrobit. Mnogi razvijejo soodvisne vzorce, kjer svojo vrednost gradijo na skrbi za druge in nezavedno iščejo odnose, v katerih bodo potrebni. Terapevtske skupine, kot je skupina Odrasli otroci alkoholikov, nudijo podporo in pomoč pri razumevanju in predelavi teh izkušenj. Pomembno je žalovanje za vsem, kar je bilo izgubljeno, in sprejemanje odgovornosti za lastno življenje.
Alkohol in prometna varnost
Uživanje alkohola in vožnja sta združljiva le v enem primeru: nikoli. Tudi majhna količina alkohola zmanjša sposobnosti za varno vožnjo. Vinjenost zmanjša vidno polje, povzroči bleščanje, slabše prepoznavanje barv, gibanja in oddaljenosti. Reakcijski čas se podaljša, koordinacija rok in nog je slabša. Alkohol spodbuja negativna čustva, kot so jeza in agresija, zato nikoli ne smemo sedeti za volan pod vplivom alkohola. Statistična verjetnost, da voznik s preseženo količino alkohola v krvi povzroči smrtno nesrečo, je štirikrat večja kot pri treznem vozniku. Zavedanje o nevarnosti in ničelna toleranca do alkohola in drog v prometu sta ključnega pomena za varnost vseh.
Zaključek
Alkoholizem je kompleksna bolezen, ki močno vpliva na celotno družino. Razumevanje dinamike alkoholizma, prepoznavanje njegovih posledic in iskanje strokovne pomoči so ključni koraki k ozdravitvi in obnovi družinskih odnosov. Ne glede na to, ali gre za starše ali otroke, je pomembno, da se soočimo s težavo in poiščemo pot iz začaranega kroga.