V prvih mesecih življenja je skrb za dojenčka predvsem usmerjena v zagotavljanje varnosti, topline in osnovnih potreb. Ko pa dojenček doseže starost okoli sedmih mesecev, se začnejo odvijati pomembne razvojne spremembe, ki zahtevajo prilagoditev tudi pri načinu nošenja. V tem obdobju otrok postaja vse bolj aktiven, se zaveda svoje moči in želje po raziskovanju okolice. Pravilno nošenje v tej fazi ni le praktičen način prenašanja, temveč ključni dejavnik za spodbujanje zdravega gibalnega razvoja, krepitev vezi med staršem in dojenčkom ter zagotavljanje občutka varnosti.
Razvojne značilnosti 7-mesečnega dojenčka
Sedmi mesec prinaša opazne premike v otrokovem razvoju. Dojenček se vse bolj zaveda moči, ki jo ima, in postaja manj odvisen od neposredne pomoči staršev. Želja po samostojnem raziskovanju okolice se krepi, kar se kaže v novih načinih gibanja. Mnogi dojenčki v tem obdobju začnejo trebušno plaziti, pri čemer noge še ostanejo iztegnjene, komolci pa pokrčeni - ta način plazenja imenujemo "vojaško plazenje". To jim omogoča večjo svobodo pri premagovanju razdalj do zanimivih predmetov. S tem se odpirajo nova obzorja raziskovanja, ki pa prinašajo tudi nove izzive za starše, predvsem na področju zagotavljanja varnosti v okolju.
Poleg motoričnih dosežkov se v tem obdobju razvijajo tudi kognitivne in socialne spretnosti. Dojenček lahko že samostojno sedi brez opore in obdržati zgornji del telesa. Če ga držite, bo za kratek čas stal na nogicah. Obožuje igro skrivalnice; če mu pokrijete obrazek z robčkom in kličete "ku-ku", se bo glasno smejal, ko boste robček odstranili. V njegovem besednjaku je vedno več različnih zlogov, v eni sapi pa izpusti več različnih tonov. Postaja tudi mali manipulator - nauči se, da ga bodo visoki in glasni toni priklicali. Če bo stegoval rokice proti vam, ga boste vzeli v naročje, namenil vam bo poseben nasmeh in v trenutku boste pozabili, da je prej na ves glas trmasto kričal.
V sedmem mesecu se lahko zgodi tudi sprememba barve oči. Vsi dojenčki imajo do tega obdobja oči modre barve, nato pa se barva postopoma spremeni.
Osnovna načela ergonomskega nošenja
Pravilno nošenje dojenčka je ključnega pomena za njegov zdrav razvoj, še posebej v obdobju, ko se njegov gibalni sistem intenzivno razvija. Vedno ga pritisnite nase in z roko podpirajte medenico. Pomembno je, da otrok ni odvisen samo od vaših rok, temveč ga pritisnete na svoje telo, da bi dosegli občutek varnosti in stabilnosti.
Pri vseh nosilkah in načinih nošenja je pomembno predvsem, da upoštevamo osnovna pravila varnega in ergonomskega nošenja otrok. Otroka skušamo namestiti v položaj, v katerem veljajo naslednja načela:
- NOGICE: Sedeči ali "žabji" položaj, kjer so nogice razširjene in navzgor pokrčene, kolena so višje od ritke. Blago nosilke se razprostira pod obema stegnoma do pod kolena. Ta položaj je ključen za pravilen razvoj kolčnih sklepov, saj spodbuja njihovo optimalno rast. Če bi bila vsa teža otroka postavljena na dimljah in bi se noge pustile v položaju naravnost navzdol, to ne bi bilo optimalno z vidika fiziološkega razvoja. Položaj žabjih nog je namreč idealen za spodbujanje zdravega razvoja kolkov.
- HRBTENICA: Otrokova hrbtenica je v nekoliko zaokroženi C obliki (in ne zravnana kot pri odraslem). Otrok je podprt vzdolž celotne hrbtenice in telesa, ne seseda se vase ali vstran. V tem obdobju je še posebej pomembno, da ga ne silimo v pokončen položaj, saj njegov hrbet še ni dovolj čvrst.
- OBRNJENOST: Otrok je obrnjen proti telesu starša (se lahko oprime telesa) in nežno prižet k njemu. Ni pritiska na mednožje. Ta položaj zagotavlja občutek varnosti in omogoča staršu, da hitro zazna otrokove potrebe in odzive.
- GLAVA: Glava je v višini, da jo lahko starš na glavico poljubi. Zagotovljena je dovolj podpora v vratu, da glavica ne visi ali omahne v katero koli stran. Ko spi, mora biti naslonjena na telo starša.
- DIHANJE: Otrok neovirano diha. To pomeni, da ima možnost, da sam premakne glavico, ima med brado in prsnico vsaj za dva prsta prostora, njegov obrazek pa je viden.
Različni položaji za nošenje v 7. mesecu
Ko otrok dovolj star, da sam drži zgornji del telesa, ga lahko nosimo na več načinov, ki upoštevajo omenjena ergonomska načela.
Nošenje na boku ali spredaj, s pokrčeno in iztegnjeno nogo
Eden od načinov za pravilno držanje dojenčka od 8. do 12. meseca, ki pa je primeren tudi za 7-mesečnika, je takšen, da je ena noga pokrčena, druga pa iztegnjena. Tista noga, ki je bolj pri našem telesu, jo skušamo čim bolj iztegniti. Zgornja noga je pokrčena. S svojo roko podpiramo njegovo zadnjico čez medenico in do njegove noge. Obe otrokovi roki sta obrnjeni naprej. S tem dosežemo, da je zgornji del trupa zasukan v drugo smer kot spodnji del trupa. Če je otrok še ne stabilen, si lahko pomagamo z drugo roko tako, da ga držimo za trup. Drugače pa si lahko pomagamo z drugo roko, da podpremo svojo roko, ki drži otroka.
V obeh položajih (na boku ali spredaj) dosežemo, da je ena noga pokrčena in druga iztegnjena. To je dobro za pripravo hoje, za plazenje po tleh, kjer tudi vedno ena noga pride pokrčena in druga iztegnjena. Kadarkoli držimo otroka v naročju, ga pritisnemo nase na telo, da ga ne držimo samo z rokami.
Nošenje v naročju s podporo med nogami
Dojenčka lahko v naročju držimo tudi na tak način, da svojo roko med njegove noge pripeljemo čim više na njegovo telo. Z drugo roko sežemo čez svojo roko in ga rahlo pritisnemo nase. Če njegove roke pretirano zahajajo nazaj, si lahko pomagamo z drugo roko, da mu pomagamo roke obrniti naprej. V tem položaju ga lahko nosimo pokončno, da vzdržuje sam položaj glave, ena roka je pokrčena, druga noga pa je iztegnjena.
Pomembno je poudariti, da se v prvih mesecih uporaba kengurujčka odsvetuje. Bolj so priporočljive rute ali trakovi, v katerih dojenček počiva bolj postrani, vendar ga moramo tudi v tem primeru podpirati v trupu in paziti, da dojenček ni preveč pokrčen ali sključen, saj mu tak položaj lahko ovira dihanje. Ker se dojenček v njih ne more gibati, jih uporabimo le za krajši čas in ne za dolge izlete.
Ko gre za razvoj otroka, starši pogosto opazijo, da otrok v starosti 5 ali 6 mesecev postaja zainteresiran za odkrivanje okolja in zahteva, da se ga nosi obrnjenega proti svetu. Otroka ni treba povsem prikrajšati za to vrsto nošenja, vendar je pomembno vedeti, katere previdnostne ukrepe uporabiti: otrok, katerega nosite obrnjenega naprej, bi moral imeti več kot 5 mesecev in manj kot eno leto (6,4 - 10 kg) ter mora dobro nadzorovati glavo, vrat in zgornji dela trupa. Prav tako, otrok postane zainteresiran za odkrivanje okolja v tem obdobju.Nošenje s sprednje strani, ko je otrok obrnjen naprej, je treba prakticirati kratkoročno, tako da ne pride do prekomerne senzorične stimulacije. Tudi ta položaj se ne bi smel uporabljati, če je otrok utrujen in če lahko zaspi.
Kako pravilno nositi novorojenčka v nosilki | Osnove nošenja dojenčka, avtorica Baby Tula
Pomen stimulacije in interakcije
Potreba po stimulaciji možganov je bistvena za otrokov razvoj. Ustrezna stimulacija je ključnega pomena za otroke, saj oblikuje sinapse - povezave med nevroni, ki v končni fazi oblikujejo osebnost in inteligenco. Vsaka izkušnja, kateri je izpostavljen otrok, bo aktivirala neko možgansko območje z nevroni. Čim pogostejše se izkušnje ponavljajo, močnejša je povezava med aktiviranimi nevroni. Kot pravijo nevroznanstveniki, “celice, ki delujejo istočasno, se istočasno tudi mrežijo”.
V prvih nekaj mesecih po rojstvu je glavni razvojni cilj otroka adaptacija ali prilagoditev življenju zunaj materinega telesa. V tako imenovani “prilagoditveni fazi” otrok večino časa porabi za spanje, dremanje, jokanje, gibanje in mirovanje v “fazi tihe budnosti”, ko tiho gleda in preučuje svet okoli sebe. V obdobju od 2. do 3. meseca starosti otrok aktivno začne iskati socialno interakcijo z odraslimi, s pogledom in nasmehom. Mati se običajno odzove z izrazitimi izrazi obraza in uporablja visokofrekvenčni glas, ki ga imenujejo “motherese”.
Obdobje od 2. do 6. meseca je zaznamovano z intenzivnim zanimanjem za človeški obraz. Otrok se v igri osredotoči na učenje pravil človeške družbene interakcije, branje in tolmačenje velikega števila obrazov bližnjih. V svojih poskusih, da bi otroka zabavali, starši izmenično komunicirajo z njim, otrok pa se nauči, kako prenesti in regulirati navdušenje, včasih pa tudi frustracije, ki se pojavijo v vsaki epizodi igre. Te “naivne” epizode igre so nevrološko ključnega pomena za ustvarjanje empatije, družbenih in komunikacijskih sposobnosti ter sposobnosti toleriranja stresa.
Od približno 6. meseca starosti, s pojavom koordinacije oko-roka, se pozornost otroka postopoma premakne na predmete v okolju. Otrok se začne gibati s plezanjem in uporablja svojo novo sposobnost gibanja za raziskovanje okolja. Primarni skrbniki niso več v središču pozornosti, njihova vloga pa je usmerjena v pomoč otrokovemu razvozlavanju in tolmačenju dvoumnih situacij. V tem obdobju se otrok uči deliti pozornost z drugo osebo, spremlja smer pogleda staršev in zahteva pomoč od njih, da bi dobil predmete izven dosega. Postane tudi čustveno povezan s skrbniki in začne kazati znake nezadovoljstva pri ločitvi. Otrok starše uporablja kot “varno bazo”.
Praktični nasveti za starše
- Nehajte pretiravati z igračami: Naučite dojenčka, da se bo znal igrati tudi sam. Nekaj časa posvetite samo njemu - pojte mu, pogovarjajte se z njim, berite mu knjige. Tako bo spoznal, da ste mu na voljo, vendar ne ves čas. Kadar vas bodo klicale druge obveznosti, ga položite na tla sobe. Ponudite mu igrače, vendar pazite, da jih ne bo preveč, ker s tem dojenčka samo zmedete.
- Menjava okolja in igrač: Ko se otročiček naveliča prostora, igrač in stvari, ki ga obdajajo, ga odnesite v drug prostor. Zamenjajte igrače in spet bo zaposlen nekaj časa. Če boste opazili, da se težko sam zaigra, pojdite k njemu in mu pokažite, kako se določeno igračko uporablja, nato mu z mirnim glasom povejte, da boste svoje delo nadaljevali.
- Varnost na prvem mestu: S sedmimi meseci se otrok trebušno plazi po podlagi. To mu omogoča več svobode in premagovanje razdalj do predmetov, ki ga zanimajo. Za dojenčka je to še en uspeh, za vas pa še ena naloga več. Poskrbite za varnost! Umaknite vse predmete, ki bi jih lahko dosegel, zaščitite električne vtičnice, pospravite majhne predmete.
- Hranjenje: Dojite lahko leže ali pa v polsedečem položaju. Otroka k prsim prislonite. Ni treba, da se sklanjate nadenj. Tak položaj je neugoden tako za mamo kot tudi za otroka. Spet podpirajte trup in glavo, ki ne sme viseti vznak. Pri hranjenju po steklenički otroka vzamemo v naročje v podoben položaj. Tako bo dojenček vseeno čutil objem in toplino. Da bo otroku bolj udobno, prekrižamo svoji nogi. Tudi zdaj pazimo, da je glava poravnana s trupom in podprta, bradica naj bo rahlo naslonjena na prsi. Ko otrok že obvlada glavo in trup (večina okrog sedmega meseca), ga lahko nosimo v pokončnem položaju, in sicer tako, da ga z eno roko podpiramo pod stegnom in ritko, z drugo pa pazimo, da ne omahne.
- Oprema: Dokler se vaš dojenček ne zna samostojno usesti, ga hranite v svojem naročju. Ko pa napoči čas, ko se vaš dojenček že samostojno usede, ga iz naročja lahko prestavite v stolček za hranjenje. Stolček naj ne bo premehek. Pomembno je, da ima čvrsto naslonjalo in čvrsto sedišče. Položaj stolčka naj bo tak, da otroku omogoča čim bolj pokončen položaj. Nagibanje naslona nazaj pri hranjenju nikakor ni priporočljivo. Otrok naj sedi aktivno, vzravnano in čim bolj pokončno. Stolček za hranjenje naj ima tudi naslonjalo oziroma poličko za nogice. Dobro je, če je polička nastavljiva po višini, saj boste tako stolček lahko prilagajali z rastjo vašega otroka. V stolčku za hranjenje dojenčka ne pripenjamo s pasovi čez rame, saj to otroku odvzame aktivno držo. Položaj otrokovih kolkov, kolen in gležnjev naj bo 90 °. Bolje kot mizica pri stolčku za hranjenje je, da otroka s stolčkom posedete k vaši mizi, kjer bo jedel skupaj z ostalo družino.
Končno sporočilo za vse starše je: opazujte svojega otroka, uskladite položaj nošenja z razvojno fazo otroka in pri tem uporabite razum in svojo starševsko intuicijo! Pravilno nošenje je čudovita praksa, ki krepi vez med staršem in dojenčkom, nudi občutek varnosti ter omogoča lažje premagovanje vsakodnevnih izzivov.