Pot do starševstva je lahko polna izzivov, zlasti ko naravna pot do spočetja ni enostavna. V takih primerih postajajo metode asistirane reprodukcije, kot je oploditev z biomedicinsko pomočjo (OBMP) ali bolj znani IVF (in vitro fertilizacija), ključnega pomena. Ta članek vas bo popeljal skozi celoten proces, od prvega posveta in priprave, do samega postopka IVF, z namenom razjasniti korake, pričakovanja in morebitne skrbi, ki jih pari pogosto doživljajo.
Priprava na prvi posvet: Koraki k celoviti obravnavi
Preden se par odloči za prvi obisk ambulante za zdravljenje neplodnosti, je pomembno, da se ustrezno pripravi. To vključuje več ključnih korakov, ki zagotavljajo, da bo prvi posvet čim bolj učinkovit in celovit.
Prvi korak je registracija za zagotovitev varnega dostopa. S tem se vzpostavi uradni kanal za komunikacijo in izmenjavo informacij. Sledi zbiranje zdravstvene dokumentacije, ki jo imate na voljo, kot so napotnica in morebitni izvidi preteklih preiskav. Te dokumente je priporočljivo naložiti na portal, če je ta na voljo, saj to omogoča zdravstvenemu osebju, da se že pred posvetom seznani z vašo anamnezo.
Pomemben del priprave je tudi izpolnjevanje virtualne ocene plodnega potenciala. To oceno, ki jo najdete na zavihku "Plodnost" in "Ocena plodnosti" za svoj spol, je potrebno prav tako naložiti na portal. Ta ocena pomaga pri oblikovanju celostne slike o plodnosti posameznika. Po želji se lahko par seznani s problematiko na spletni strani, kjer so pogosto na voljo dodatne informacije o neplodnosti in možnostih zdravljenja.
Ko je vsa potrebna dokumentacija zbrana in obdelana, sledi naročanje na obravnavo ob prostem terminu. Z online rezervacijo posveta z IVF koordinatorjem se par strinja, da jih neposredno kontaktirajo za morebitne dodatne informacije, ki bi jih potrebovali za kakovostno izvedbo posveta, ali v primeru spremembe termina.
Omenjene korake je mogoče ponazoriti s primerom para, ki se je po dveh letih čakanja in po svoji poroki leta 2018 soočil z diagnozo neplodnosti. Po dveh letih neuspešnih poskusov naravne zanositve sta prejela napotnico za prvi obisk ambulante za zdravljenje neplodnosti v UKC Maribor. Termin sta dobila šele januarja 2019. Skozi celoten proces sta imela neverjetno podporo družine, prijateljev in zdravstvenega osebja, kar jima je veliko pomenilo in jima pomagalo, da nista obupala.
Diagnostika in prve preiskave: Razumevanje vzrokov neplodnosti
Po prvem posvetu se običajno nadaljujejo diagnostične preiskave, ki pomagajo pri ugotavljanju vzrokov za neplodnost. Pri omenjenem paru so bile preiskave razporejene skozi celo leto. Vključevale so redne menstrualne cikle z ovulacijo, nešteto ultrazvokov, vaginalne preglede in spermiogram. Oba partnerja sta bila diagnosticirana z neopredeljeno neplodnostjo, pri čemer so pri ženski odkrili manjši polip materničnega telesa. Januarja 2020 je imela poseg, kjer so ji odstranili polip in prepihali jajčnike.
Ključne diagnostične preiskave vključujejo:
- Hormonske preiskave: Analiza ravni hormonov, kot so FSH (folikle stimulirajoči hormon), LH (luteinizirajoči hormon), TSH (hormon ščitnice), prolaktin in AMH (anti-müllerjev hormon), ki morajo biti odvzeti med 3. in 5. dnem menstruacijskega ciklusa. Ti hormoni igrajo ključno vlogo pri regulaciji menstrualnega cikla in ovulacije.
- Spermiogram: Analiza semena, ki oceni število, gibljivost in obliko semenčic. Pri moški neplodnosti lahko embriolog izvede postopek ICSI (intracitoplazemska injekcija semenčice v jajčno celico), ki omogoči oploditev. Za pridobitev kakovostnega vzorca se svetuje 2 dni spolne vzdržnosti.
- Ultrazvočni pregledi: Redni ultrazvoki med menstrualnim ciklom pomagajo določiti dan ovulacije in spremljati rast foliklov.
- Ginekološki pregledi: Vključujejo vaginalne preglede, ki omogočajo oceno stanja rodil in jajčnikov.
- Preiskave na spolno prenosljive bolezni (SPB): Pomembno je, da sta oba partnerja zdrava pred vstopom v postopek.
- Laparoskopija in histeroskopija: Operativni posegi, ki se lahko izvedejo za diagnosticiranje in zdravljenje težav, kot so zamašeni jajcevodi, prirastki, endometrioza, miomi ali pregrade v maternici. V primeru, da se ugotovi neprehodnost jajcevodov, je pomembno raziskati, ali je to mogoče odpraviti. V nekaterih primerih, kot je opisano v primeru ene od pacientk, kjer so ji med laparoskopijo za odstranitev ciste ugotovili neprehodnost obeh jajcevodov, zdravnica ni poskušala "popraviti" te neprehodnosti, saj so bili jajcevodi kljub temu nespremenjeni.
Možnosti zdravljenja: Od Inseminacije do IVF
Glede na vzroke neplodnosti in rezultate preiskav, zdravniki predlagajo različne možnosti zdravljenja.
Inseminacija (IUI)
Inseminacija je manj invazivna metoda, pri kateri se ob potrjeni ovulaciji s tankim katetrom v maternično votlino prenese ustrezno koncentracijo opranih, gibljivih semenčic. Opravi se lahko v naravnem ali spodbujanem ciklu s tabletami ali injekcijami gonadotropinov. V primeru omenjenega para, ki sta imela diagnozo neopredeljene neplodnosti in sta bila mlada (27 let), so se dogovorili za tri poskuse inseminacij. Prva inseminacija je bila julija 2020. Postopek je bil popolnoma neboleč in se je izvedel pri polni zavesti, podobno kot ginekološki pregled. Kljub temu, da naj bi z vsako inseminacijo pridobila večji odstotek zanositve, so vse tri inseminacije ostale neuspešne.
IVF (In Vitro Fertilizacija)
IVF je postopek, pri katerem se ženske jajčne celice in moške semenčice združi v laboratoriju, da pride do oploditve in razvoja zarodkov, ki jih nato prenesejo v maternico. To metodo uporabimo, kadar druge oblike zdravljenja niso možne ali pa smo pred tem izčrpali ostale možnosti.
Postopek IVF običajno traja 4-6 tednov, od začetka stimulacije jajčnikov do prenosa zarodkov. Vključuje več faz:
- Stimulacija jajčnikov: Ženska prejema hormonske injekcije (npr. Gonal, Cetrotide) ali tablete (npr. Femara) za spodbujanje jajčnikov, da proizvedejo več jajčnih celic. Cilj je, da v enem ciklu pridobi več jajčnih celic, za razliko od naravnega cikla, kjer je običajno le ena. Stimulacija lahko traja med 9 in 30 dnevi, odvisno od protokola (kratki ali dolgi).
- Spremljanje rasti foliklov: Z ultrazvočnimi pregledi se spremlja rast foliklov, v katerih so jajčne celice. Hormonska terapija se prilagaja glede na rast.
- Stop injekcija: Ko folikli dosežejo primerno velikost, si ženska aplicira "stop injekcijo" (npr. Ovitrelle), ki povzroči dokončno dozorevanje foliklov in sproži ovulacijo, običajno 34-36 ur pred načrtovano punkcijo.
- Punkcija jajčnih celic: To je operativni poseg, pri katerem se z ultrazvočno vodeno iglo skozi nožnico odvzamejo zrele jajčne celice iz foliklov. Postopek traja približno 10-15 minut in se običajno izvaja v lokalni anesteziji, analgosedaciji ali redko v splošni anesteziji. Po punkciji lahko občutite rahlo nelagodje v trebuhu. V primeru omenjenega para, ki je imel 9 celic, je bila punkcija neboleča zaradi splošne anestezije.
- Oploditev: Na dan punkcije partner odda sveže seme. V laboratoriju se jajčne celice združi s semenčicami. Lahko se izvede klasičen IVF, kjer se jajčnim celicam doda več semenčic in se čaka na naravno oploditev, ali pa ICSI metoda, kjer se posamezna semenčica vbrizga neposredno v jajčno celico. V primeru slabše kvalitete semena se uporabi ICSI.
- Razvoj zarodkov: Po oploditvi se zarodki razvijajo v laboratoriju 3 do 5 dni.
- Prenos zarodkov: V kolikor se razvijejo dovolj kvalitetni zarodki, se eden ali dva prenese v maternico skozi maternični vrat s posebnim katetrom. Postopek je podoben ginekološkemu pregledu in je večinoma neboleč. Ostali kvalitetni zarodki se zamrznejo za nadaljnjo uporabo. V primeru para, ki je dočakal IVF, so imeli 8 celic, od katerih se jih je 5 oplodilo. Vstavili so en zarodek, preostalih 8 pa so zamrznili.
- Test nosečnosti: Po dveh tednih od prenosa zarodka se opravi krvni test nosečnosti. V primeru omenjenega para je bil test že 12. dan po prenosu pozitiven.
Kako deluje oploditev in vitro (IVF)? Pojasnilo korak za korakom
Ključni vidiki postopka IVF
- Starost ženske: Na uspešnost postopkov IVF najbolj vpliva starost ženske. Stopnja živorojenosti na prenos zarodka pri ženskah, mlajših od 30 let, je približno 50 %, medtem ko po 43. letu le še 7 %.
- Večplodna nosečnost: Z elektivnim prenosom enega zarodka si prizadevajo zmanjšati tveganje za večplodne nosečnosti, ki veljajo za pomemben zaplet postopkov IVF. Prenos dveh zarodkov poveča možnost večplodne nosečnosti.
- Stranski učinki: Zaradi hormonskih injekcij so lahko jajčniki večji, kar povzroča nelagodje in občutek napetosti v trebuhu. Blage bolečine se lahko pojavijo tudi med punkcijo.
- Trajanje postopka: Sam postopek stimulacije jajčnikov traja med dvema in tremi tedni. Celoten cikel od začetka stimulacije do prenosa zarodkov traja okoli 4-6 tednov.
- Starostna omejitev: V nekaterih centrih IVF izvajajo do dopolnjenega 45. leta starosti ženske, lahko pa se zdravljenje zaključi že pred 45. letom, če ni pričakovati uspešnosti.
- Bolniški stalež: Bolniški stalež običajno pripada ženski od dneva punkcije do prenosa in nato do testa nosečnosti, lahko pa se individualno prilagodi glede na specifične situacije. Predlagajo, da se z injekcijami in folikulometrijami ne potrebuje bolniškega staleža, razen če se ženska počuti zelo slabo.
- Vloga partnerja: Zaželeno je, da je partner prisoten na pregledih v ambulanti za zdravljenje neplodnosti, ni pa nujna njegova prisotnost med folikulometrijami. Na dan punkcije jajčnikov in prenosa zarodka je njegova prisotnost obvezna.
- Čakanje na nov postopek: Po svežem postopku IVF, ki ni bil uspešen, se naročite na pregled k lečečemu specialistu. Če ste imeli postopek IVF s hormonskimi injekcijami, se nov postopek izvede po 2-3 menstruacijah. V primeru neuspelega prenosa zamrznjenih zarodkov čakanja ni.
- Financiranje: V Sloveniji pari na stroške zavarovanja pripada 6 postopkov umetne oploditve za prvega otroka in še 4 za drugega. Kot izkoriščen postopek se šteje opravljena punkcija jajčnikov, ne pa tudi prenos zamrznjenega zarodka.
Osebne izkušnje in soočanje s čustvi
Pot skozi postopke asistirane reprodukcije je izjemno zahtevna, ne le telesno, temveč predvsem čustveno. Mnogi pari opisujejo obdobje kot najbolj stresno v svojem življenju. Razočaranje, solze, nemoč in pogosti prepiri so lahko del te izkušnje.
V primeru omenjenega para, ki je imel tri neuspešne inseminacije, so hormonske injekcije povzročile še večjo razdražljivost in razočaranje, prepiri pa so se vrstili zaradi najmanjših stvari. V takih trenutkih je pomagal pogovor z družino, prijatelji ali sodelavci. Dovolj je bilo, da jih je nekdo poslušal in da so se lahko zjokali, ne da bi potrebovali tolažilne besede.
V času epidemije Covid-19 so se pari soočali z dodatnimi izzivi, kot so zaprtje države, strah pred neznanim in daljše čakalne dobe. Kljub temu je ključnega pomena vztrajnost. Kot pravi ena od sogovornic: "Ne bom vam govorila, da odmislite, ne sekirajte se in se sprostite, ker dobro vem, da se ne morete. To obdobje je bilo najbolj stresno v mojem življenju. Bom vam pa rekla, da vztrajajte. Kajti danes sem neizmerno hvaležna in lahko tudi jaz rečem, da pod srcem nosim največji zaklad."
Vztrajnost in upanje na srečen konec
Neplodnost je med nami in postaja resna težava sodobnega časa, saj se z njo sooča kar vsak 6. par. Pari, ki stopajo po tej poti, bijo bitko, ki si jo je težko predstavljati, če je nismo izkusili. Vendar pa medicina napreduje in danes poznamo več vrst postopkov z biomedicinsko pomočjo.
V Sloveniji tri klinike za zdravljenje neplodnosti - v UKC Ljubljana, UKC Maribor in Porodnišnici Postojna - na leto opravijo med 3000 do 4000 postopkov zunajtelesne oploditve, s katerimi se na leto rodi okoli 1300 otrok. Uspešnost postopkov je sicer odvisna od številnih dejavnikov, predvsem od starosti ženske, vendar pa vedno obstaja upanje.
Zgodba para, ki je po več neuspelih poskusih in dolgem čakanju dočakal uspešen IVF postopek, je dokaz, da vztrajnost, podpora in vera v pozitiven izid lahko prinesejo najlepše rezultate. Kot je dejala bodoča mamica, ki je delila svojo izkušnjo: "Tudi ti se sprosti, tudi ti upaj in ne odnehaj."