Pot do starševstva je za marsikoga izziv, ki ga narava postavi pred posameznike ali pare. Vendar pa sodobna medicina ponuja vse več možnosti, s katerimi lahko ta izziv premagamo. Oploditev z biomedicinsko pomočjo (OBMP), med katero je najbolj znana zunajtelesna oploditev (IVF), je proces, ki je v zadnjih desetletjih prehodil dolgo pot od medicinskega čudeža do rutinskega postopka, ki na svet prinese na tisoče novih življenj letno. V Sloveniji je področje OBMP dobro urejeno, dostopno in finančno podprto s strani obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar parom olajšuje pot do uresničitve sanj o družini.
Začetki in razvoj oploditve z biomedicinsko pomočjo
Zgodovina OBMP sega v leto 1978, ko se je rodila Louise Joy Brown, prvi otrok, spočet s postopkom zunajtelesne oploditve. Ta mejnik je odprl vrata novim možnostim zdravljenja neplodnosti. V Sloveniji segajo začetki zdravljenja neplodnosti v leto 1928, z vzpostavitvijo centra za zdravljenje neplodnosti v Mariboru. Danes je mariborski center, skupaj še z dvema v Ljubljani in Postojni, prepoznaven tako med slovenskimi pari kot pari iz tujine, ki iščejo pomoč pri zanositvi. S pomočjo teh postopkov se je po vsem svetu rodilo že okrog šest milijonov otrok, v Sloveniji pa približno 10.000.
Neplodnost: Naraščajoči problem sodobnega časa
Neplodnost je vse bolj pereč problem sodobnega časa. Strokovnjaki navajajo, da se delež neplodnih parov v Sloveniji povečuje in je v zadnjih letih dosegel 15 odstotkov. To pomeni, da ima približno vsak šesti par težave z zanositvijo. O neplodnosti govorimo, kadar do zanositve ne pride v enem letu rednih, nezaščitenih spolnih odnosov. Vzroke za neplodnost je mogoče ugotavljati tako pri ženskah kot pri moških, pri čemer jih delimo na štiri skupine: vzrok v ženski, vzrok v moškem, vzrok v obeh ali nepojasnjena neplodnost, kjer preiskave ne odkrijejo specifičnega vzroka.
Med najpogostejšimi vzroki neplodnosti pri ženskah sta poškodovani jajcevodi in motnje ovulacije. Pri moških pa je najpogostejši vzrok slabša kakovost semenskega izliva. Pomemben dejavnik, ki vpliva na plodnost, je tudi starost ženske. Ženske se danes zaradi različnih razlogov vse pozneje odločajo za rojevanje, jajčne celice pa se s starostjo slabšajo, zato naravna plodnost po 35. letu starosti močno upada.
Postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP)
OBMP vključuje različne metode, s katerimi se nadzoruje in pomaga pri oploditvi jajčne celice, prenosu spolnih celic, vgnezditvi in razvoju nosečnosti. Najpogostejši postopki vključujejo intrauterine inseminacijo (IUI) in zunajtelesno oploditev (IVF).
Intrauterina inseminacija (IUI)
IUI je manj invazivna metoda, ki jo strokovnjaki svetujejo parom, kjer je pacientka mlajša in zanosi zaradi nepojasnjene neplodnosti ali pri blagih oblikah moške neplodnosti ter motnjah ovulacije. V času ovulacije, ki jo sproži hormonska injekcija, partner odda seme. Seme se laboratorijsko obdela, embriolog skoncentrira gibljive semenčice in jih nato prenese v maternično votlino. Uspešnost postopka je približno 10-odstotna, preden ginekolog predlaga postopek IVF, pa je priporočeno opraviti tri IUI postopke.
Zunajtelesna oploditev (IVF)
IVF, znan tudi kot "in vitro" fertilizacija, je postopek, pri katerem se jajčeca in semenčeca združijo zunaj telesa, nato pa se zarodki prenesejo v maternico. Postopek se začne z vsakodnevnimi hormonskimi injekcijami za stimulacijo jajčnikov, da proizvedejo več jajčec. Sledi spremljanje rasti foliklov z ultrazvokom. Ko jajčeca dozorijo, sledi punkcija jajčnih celic, pri čemer se z iglo, vodeno z ultrazvokom, odvzamejo zrele jajčne celice. V laboratoriju embriolog pripravi partnerjevo seme, nato pa semenčice združi z jajčnimi celicami. Spermiji se nato sami prebijejo v jajčno celico in jo oplodijo. Razvijajoče zarodke embriolog oskrbuje v inkubatorju tri do pet dni. Ko čas dozori, izbere zarodek z najvišjim implantacijskim potencialom za prenos v maternico. V Sloveniji vračajo največ dva zarodka hkrati, raje pa enega, da se zmanjša tveganje za večplodno nosečnost. Preostale zarodke embriolog zamrzne za morebitne prihodnje postopke.
POSTOPEK IVF KORAK ZA KORAKOM (in vitro oploditev): Prenos zarodkov
Pravni in socialni vidiki OBMP v Sloveniji
Področje umetne oploditve je v Sloveniji dobro urejeno z Zakonom o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Ta zakon določa pravice parov do postopkov, ki se financirajo iz javnih sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ženska ima v okviru specialistično-ambulantne dejavnosti pravico do zunajtelesne oploditve od dopolnjenega 18. do dopolnjenega 43. leta starosti. Zavarovalnice omogočajo do šest brezplačnih postopkov OBMP do ženskinega 43. leta starosti, zamrznjeni zarodki pa se ne štejejo kot nov postopek. V primeru zanositve ženski pripadajo še štirje brezplačni postopki.
Zakon sicer dovoljuje oploditev z biomedicinsko pomočjo le parom. Predlog za omogočanje postopkov tudi samskim ženskam je bil leta 2001 zavrnjen na referendumu. Slovenski pari se v tujino najpogosteje odpravijo zaradi pomanjkanja darovanih jajčnih celic pri nas ali ko je ženska starejša od 43 let. V tujino odhajajo tudi samske ženske in istospolno usmerjeni pari, ki jim slovenska zakonodaja oploditve ne omogoča.
Uspešnost postopkov in dejavniki vpliva
Uspešnost postopkov IVF je odvisna od številnih dejavnikov, med katerimi je najpomembnejša starost ženske. Pri ženskah, mlajših od 35 let, je stopnja živorojenosti na prenos zarodka lahko celo nad 30 odstotkov, medtem ko pri ženskah, starejših od 40 let, upade na manj kot 10 odstotkov, po 43. letu pa je praktično 0 odstotkov. Na izid postopkov vplivajo tudi vzroki za neplodnost, življenjski slog partnerjev (kajenje, uživanje alkohola), prekomerna telesna teža in drugi dejavniki.
V Sloveniji trije centri za zdravljenje neplodnosti opravijo do 4000 ciklov na leto, s katerimi uspešno zanosi do 1000 žensk. Uspešnost postopka, da bo po prenosu zarodka v maternico sledila nosečnost, je pri tistih, ki imajo najboljše pogoje, zelo visoka.
Izzivi in čustvena plat procesa
Pot skozi postopke asistirane reprodukcije je izjemno zahtevna, ne le telesno, temveč predvsem čustveno. Mnogi pari opisujejo obdobje kot najbolj stresno v svojem življenju. Razočaranje, solze, nemoč in pogosti prepiri so lahko del te izkušnje. V takih trenutkih je pomembna podpora družine, prijateljev ali strokovnega osebja. V času epidemije COVID-19 so se pari soočali z dodatnimi izzivi, kot so zaprtje države, strah pred neznanim in daljše čakalne dobe. Kljub temu je ključnega pomena vztrajnost, saj lahko vera v pozitiven izid prinese najlepše rezultate.
Pomembnost zgodnje diagnostike in informiranosti
Zgodnja diagnostika in informiranost sta ključnega pomena pri soočanju z neplodnostjo. Pari, ki si želijo otroka, naj se ob težavah s spočetjem čimprej obrnejo na svojega osebnega ginekologa. Ta lahko z osnovnimi preiskavami ugotovi morebitne vzroke ali izda napotnico za specialistično obravnavo.
V času, ko ženske vse pogosteje odlašajo z nosečnostjo v poznejša leta, postaja skrb za reproduktivno zdravje še toliko bolj pomembna. Moderne tehnologije na področju OBMP nudijo upanje in rešitve za pari, ki se soočajo z neplodnostjo, ter jim omogočajo uresničitev sanj o lastni družini.
