Zgodovina cepljenja sega v 18. stoletje, ko so začeli s cepljenjem proti črnim kozam, zelo nalezljivi in visoko smrtni bolezni, ki je bila konec 20. stoletja prav zaradi cepiva izkoreninjena s sveta. Danes lahko varno in učinkovito cepimo proti številnim nalezljivim boleznim in tako preprečujemo obolevanje, zaplete, bolezni in smrti. Z razvojem novih cepiv se nenehno širi nabor bolezni, proti katerim se lahko zaščitimo. Cepljenje priporočamo posameznikom, ki jih nalezljive bolezni najbolj ogrožajo, med katerimi so pogosto otroci, nosečnice, starostniki, bolniki z določenimi kroničnimi boleznimi ter zdravstveni delavci in popotniki. Pri nekaterih boleznih, kot je sezonska gripa, pa je cepljenje priporočeno vsem ljudem. Redki posamezniki se zaradi zdravstvenih težav ne smejo cepiti, vendar s cepljenjem zdravih članov družbe posredno varujemo tudi te zelo ranljive posameznike. Večja ko je precepljenost populacije za določeno bolezen, bolj smo zaščiteni vsi.
Razumevanje imunskega sistema in delovanja cepiva
Vsi ljudje smo vsakodnevno v stiku z mnogimi bakterijami in virusi, ki se nahajajo v zraku, vodi, zemlji ter povsod drugod okoli nas. Nekateri od teh lahko povzročajo hude nalezljive bolezni - pravimo jim patogeni. Pred njimi nas varuje imunski sistem, brez katerega se ne moremo učinkovito braniti niti pred najblažjimi okužbami. Vendar se mora tudi imunski sistem tekom življenja naučiti, kako se uspešno boriti proti nevarnim mikroorganizmom.
Ob vstopu virusa ali bakterije v telo se aktivirajo celice imunskega sistema. Nekatere so pripravljene takoj, vendar so proti mnogim boleznim manj učinkovite. Druge celice se proti patogenom borijo tako, da jih označujejo s protitelesi. Ta protitelesa onemogočijo delovanje patogena, hkrati pa ga označijo tako, da ga druge celice v telesu zlahka uničijo. Toda ob prvem stiku s patogenom bo imunski sistem potreboval vsaj teden ali dva, da začne učinkovito izdelovati protitelesa. Ob prvem stiku zato vseeno zbolimo, preden imunski sistem izdela dovolj protiteles, da premaga patogen. S tem pa se imunski sistem nauči pomembne lekcije. Da se ubrani pred naslednjim stikom z enakim patogenom, ima posebno orožje: imunski spomin. Ustvarijo se spominske celice, katerih naloga je, da si zapomnijo, s katerim patogenom so se že srečale, in se ob naslednjem srečanju takoj aktivirajo.
Pri cepljenju izkoristimo to naravno sposobnost telesa za obrambo. V telo vnesemo tako prilagojene delce patogenov, da ne povzročijo bolezni, ustvarijo pa imunski spomin. Tako tudi ob srečanju s patogenom otrok ne zboli za boleznijo, proti kateri ga cepimo.
Ključne za cepiva so aktivne učinkovine. To so lahko oslabljeni virusi, mrtvi mikrobi ali zgolj njihovi sestavni deli. Ko pride imunski sistem v stik z njimi, se nauči, kako se pred njimi braniti, ter si to zapomni. Proti nekaterim boleznim, kot so npr. ošpice, traja ta imunski spomin celo življenje. Večji del vsebine cepiva predstavlja voda. Nekaj cepiv, vsa od njih inaktivirana, vsebujejo aluminijeve soli. Te vežejo aktivne učinkovine, spodbujajo imunski odziv ob srečanju z mikrobi in na ta način povečujejo učinkovitost cepiv. Aluminij je najpogostejša kovina v zemljinem plašču. Njegovim spojinam smo izpostavljeni vsakodnevno preko hrane, pitne vode, otroci pa tudi preko materinega mleka ali mlečnih formul. Ne glede na izvor se izločajo enako preko ledvic, količine v cepivih pa so dokazano varne. Nekatera oslabljena cepiva vsebujejo želatino, ki preprečuje, da bi aktivne učinkovine ob nihanju temperature razpadle. Med proizvodnjo se uporabljajo tudi nekateri antibiotiki, ki so lahko v cepivih prisotni v sledovih. Pri tem gre za antibiotike, ki se uporabljajo zgolj redko za zdravljenje in proti katerim je preobčutljivost prav tako redka. Za inaktivacijo nekaterih mikrobov in njihovih toksinov v proizvodnji cepiv se uporablja tudi formaldehid. V naših telesih nastaja sproti med metabolizmom.
Cepljenje v nosečnosti: Poseben pomen za zdravje
Nosečnice imajo nekoliko spremenjen imunski sistem in so za nekatere nalezljive bolezni bolj občutljive. Zaradi začasnih sprememb imunskega sistema, srca in pljuč med nosečnostjo, nosečnice slabše prenašajo bolezni, kot je gripa. Po doslej znanih podatkih imajo nosečnice od dva- do štirikrat večjo možnost za težji potek covida-19 v primerjavi z vrstnicami, ki niso noseče. Zato cepljenje proti covidu-19 zanje zelo priporočamo. Okužba nosečnice z gripo lahko vodi do potrebe po hospitalizaciji. Lahko pa povzroči tudi prezgodnji porod ali nizko porodno težo novorojenčka. V najtežjih primerih gripe nosečnice potrebujejo pomoč respiratorja. Pred skoraj sto leti, ko je po svetu razsajala epidemija španske gripe, je bila umrljivost nosečnic zaradi gripe visoka, pomembno višja kot v letih pred in po epidemiji. Tudi danes lahko virus sezonske gripe, zlasti nekateri sevi, prizadene pljuča nosečnic, kar pri nekaterih pripelje do hudih težav z dihanjem, celo do odpovedi dihanja.
Ker preko posteljice med nosečnostjo prehajajo tudi nekatera protitelesa, lahko s cepljenjem v nosečnosti varno zagotovimo zaščito novorojenčka v prvih tednih in mesecih, ko je za okužbe zelo občutljiv, saj je njegov imunski sistem še nezrel, organi pa se še razvijajo. S tem dosežemo pasivno zaščito novorojenčka, ki lahko traja do starosti šest mesecev. Cepljenje nosečnic zmanjša tudi možnost za morebiten prenos okužbe z matere na otroka po porodu.
V Sloveniji obvezno cepimo proti devetim boleznim: davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, Hemophilus influenzae b, otroški paralizi, hepatitisu B, ošpicam, rdečkam in mumpsu. Če cepimo prezgodaj, je učinkovitost cepiva lahko slabša, kot bi želeli; če cepimo prepozno, pa otroka predolgo pustimo nezaščitenega. Pri poznejšem cepljenju, kot je priporočeno, so lahko tudi neželeni učinki pri nekaterih cepivih pogostejši. Z letom 2020 smo se v Sloveniji približali modernim evropskim državam in ZDA s spremembo urnika cepljenja. Cepiva v koledarju cepljenja so kombinirana: šestvalentno cepivo proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, Hemophilus influenzae B, otroški paralizi in hepatitisu B zaščiti proti vsem šestim boleznim, a gre za eno samo injekcijo. Enako velja za trovalentno cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.
Neželeni učinki po cepljenju so blagi in nenevarni. Ker stimuliramo imunski sistem, lahko pričakujete blažjo bolečino, toplino in rdečino na mestu vboda, ki bo izginila v manj kot enem tednu. Hujši neželeni učinki so izjemno redki, sploh v primerjavi z drugimi zdravili. Neželeni učinki se tudi prijavljajo in spremljajo v sistemu, zato imamo nad varnostjo cepiv stalen pregled. V Sloveniji jih lahko prijavi kdor koli.
Priporočena cepljenja v nosečnosti
Med nosečnostjo se posebej priporoča cepljenje proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju in gripi. Obe cepivi (eno izmed teh je kombinirano: davica, tetanus, oslovski kašelj) proti tem boleznim sta inaktivirani, zato ne predstavljata tveganja, da bi se še nerojeni otroci preko njih okužili, temveč močno pripomoreta k njihovemu zdravju v prvih mesecih življenja. Priporočena sta čim prej po dopolnjenem 24. tednu nosečnosti, in sicer v vsaki nosečnosti. Cepimo s trivalentnim cepivom Tdap (tetanus, davica, oslovski kašelj), ki nosečnico in novorojenčka zaščiti še pred davico in tetanusom. Optimalen čas za cepljenje je v zadnjem trimesečju ali najmanj dva tedna pred porodom (med 27. in 36. tednom nosečnosti).
Cepljenje proti gripi je priporočljivo pred sezono gripe. Cepljenje se opravi z enim odmerkom mrtvega cepiva proti gripi, ki vsebuje antigene virusov gripe, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija. Cepljenje proti gripi se lahko opravi ne glede na trajanje nosečnosti. Cepljenje proti gripi lahko poteka sočasno s cepljenjem proti oslovskemu kašlju ali s cepljenjem proti RSV.
Respiratorni sincicijski virus (RSV) je pogost virus, ki povzroča okužbe dihal, s katerim se do svojega prvega leta starosti okužita dve tretjini dojenčkov. Pri dojenčkih, mlajših od šest mesecev, lahko RSV povzroči hudo bolezen in celo smrt. Če se nosečnica cepi, protitelesa, ki nastanejo kot odziv na cepivo, preidejo prek posteljice do ploda in ga ščitijo še šest mesecev po rojstvu. Cepljenje nosečnic proti RSV je priporočljivo med 24. in vključno 36. tednom nosečnosti. Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva proti RSV.
Čeprav je bila Nina, ki jo omenjate, cepljena proti gripi 28.11. in je nato ugotovila, da je noseča, so podatki o morebitni škodljivosti cepljenja v fazi zanositve proti gripi redki. Ciljanih študij o morebitnem tveganju prav tako ni. Glede na to, da v fazi nosečnosti, ko ste cepili, pravzaprav vlada princip “vse ali nič”, si morebitne škodljivosti pravzaprav sploh ni mogoče predstavljati, še zlasti zato, ker se cepljenje izvaja le s posameznimi deli virusa. V tem trenutku torej ni mogoče napovedati, da bi bilo lahko karkoli narobe zaradi cepljenja. Želimo vam prijetno nosečnost!
Cepljenja, ki se odsvetujejo v nosečnosti
Cepljenje z živimi cepivi (ošpice, mumps, rdečke; rumena mrzlica med potovalnimi cepivi) je v nosečnosti kontraindicirano, ker obstaja majhna teoretična možnost, da bi oslabljeni živi virusi lahko škodovali plodu. V praksi to ni bilo še nikoli pokazano, vendar je iz previdnosti vseeno odsvetovano. Če je nosečnica nenamerno cepljena z živim cepivom, se ne priporoča prekinitve nosečnosti. Izjemoma se opravi cepljenje proti rumeni mrzlici pri nosečnici, ki ima neodložljivo potovanje na endemično področje, ob pretehtanju tveganja in koristi.
Nosečnice lahko zaščitijo svojega otroka s cepljenjem proti RSV
Cepljenje proti HPV (humani papilomavirus) in proti klopnemu meningoencefalitisu še ni bilo dovolj preizkušeno glede varnosti pri cepljenju v nosečnosti, zato načrtnega cepljenja v nosečnosti ne priporočamo. Če ženska, ki doji otroka, mlajšega od 9 mesecev, potovanja na endemsko območje z rumeno mrzlico ne more odložiti in gre za visoko tveganje za okužbo, je potrebno cepljenje, ženski pa se svetuje prehodna prekinitev dojenja za vsaj 2 tedna. Za vzdrževanje laktacije se v tem času priporoča črpanje mleka, ki naj se zavrže.
Pomembna cepljenja pred nosečnostjo
Nekatere okužbe lahko med nosečnostjo povzročijo prirojene okvare pri otroku. Zato svetujemo, naj ženska še pred zanositvijo preveri svoj cepilni status oz. če je bila cepljena po programu in je prejela vsa priporočena cepiva. Če ni, naj se še pred zanositvijo cepi proti tistim boleznim, ki predstavljajo najhujša tveganja za nerojenega otroka.
Zlasti to velja za cepljenje proti rdečkam in za prebolelost oz. cepljenje proti noricam (vodenim kozam). Rdečke so virusna okužba, ki običajno poteka blago in pri zdravih osebah povzroči povišano temperaturo in izpuščaj. A če nosečnica za rdečkami zboli v prvem trimesečju, obstaja veliko tveganje za spontani splav ali da bo otrok imel prirojene nepravilnosti - t.i. sindrom prirojenih rdečk. Prirojeni sindrom rdečk povzroči zaplete pri 85 % novorojenčkov, katerih matere so zbolele za to boleznijo v prvih treh mesecih nosečnosti. Ti zapleti vključujejo gluhost, katarakto (sivo mreno), srčne okvare, zakasnitve v razvoju in duševno zaostalost ter okvare drugih organov. Pri otrocih, rojenih s sindromom prirojenih rdečk, se lahko pozneje v življenju razvijejo sladkorna bolezen in motnje delovanja ščitnice. Ženske, ki načrtujejo zanositev, naj predhodno preverijo svoj cepilni status ali če so morebiti rdečke prebolele, saj se med nosečnostjo proti rdečkam ne smejo cepiti. V kolikor so nezaščitene, naj se posvetujejo s svojim izbranim osebnim zdravnikom glede cepljenja pred načrtovano nosečnostjo. Cepljenje proti rdečkam je samoplačniško.
Medtem ko se več kot 90 % okužb z noricami pojavi pri otrocih, okužba z noricami pri odraslih poteka težje. Če nosečnica zboli za noricami, lahko težko zboli, poveča se tveganje za spontani splav, sindrom prirojenih noric ali hudo okužbo novorojenčka, če poteka porod v času aktivne okužbe nosečnice. Sindrom prirojenih noric ima visoko smrtnost in povzroča hude telesne okvare, duševno zaostalost in prizadetost kože. Cepljenje lahko prepreči norice in z njimi povezane zaplete. Če ženska še ni prebolela noric ali ni bila cepljena proti njim, naj se pred zanositvijo posvetuje s svojim izbranim osebnim zdravnikom glede cepljenja. Cepljenje je potrebno izvesti pred načrtovano nosečnostjo, saj je cepivo živo oslabljeno in je zato v nosečnosti kontraindicirano. Cepljenje proti noricam je samoplačniško.
Cepljenje in dojenje
Doječe matere se lahko cepijo s katerim koli cepivom, razen cepljenja proti rumeni mrzlici (če je otrok mlajši od 9 mesecev). Za ostala cepiva pa velja, da ni dokazov, da bi cepljenje lahko vplivalo na dojenje ali predstavljalo tveganje za dojenčka. Čeprav se živa oslabljena cepiva med nosečnostjo odsvetujejo, so varna med dojenjem, saj se oslabljeni virusi ali bakterije ne morejo prenašati z materinim mlekom. Virus cepiva proti rdečkam se sicer lahko izloča v materino mleko, vendar načeloma ne okuži dojenčka. Cepivo proti rumeni mrzlici ni primerno za doječe matere.
Ali lahko cepljenje vpliva na plodnost?
Cepljenje ne vpliva na plodnost. Cepiva pred uporabo sicer niso bila preizkušena na nosečnicah (te so vedno izključene iz 3. faze kliničnih raziskav, ne le pri cepivih proti covidu-19), na voljo pa imamo veliko podatkov iz opazovalnih študij po začetku uporabe cepiv proti covidu-19, ki kažejo, da cepljenje nima vpliva na plodnost. Do govoric o vplivu cepiv proti covidu-19 na plodnost je prišlo na začetku dostopnosti cepiv. Razlog za te govorice izvira iz tega, da ima protein, ki je pomemben sestavni del posteljice, manjši delček genetskega zapisa enak, kot protein bodice S novega koronavirusa, ki se nahaja tudi v cepivu. A ta delček genetskega zapisa je prekratek, da bi ga imunski sistem lahko zamešal in kot odziv na cepljenje napadel tudi protein v posteljici. Če povemo drugače - to je tako, kot bi vas nekdo zamešal z nekom drugim le zato, ker imate enako zapestnico. Če bi to držalo, bi neplodnost povzročal tudi novi koronavirus, saj pri okužbi nastajajo enaka protitelesa kot po cepljenju.
Pomembno obvestilo: Informacije na spletni strani Nosecka.net niso nadomestilo za posvet z zdravnikom! Spletna stran Nosecka.net je namenjena zagotavljanju splošnih informacij, ki v nobenem primeru niso prilagojene za posebne namene, zahteve ali potrebe posamezne osebe.