Primerna prehrana pred in med nosečnostjo ter v času dojenja je dolgoročna naložba za zdravje tako matere, kot razvijajočega se otroka. Njen vpliv seže tudi v odraslo dobo otroka, saj zmanjšuje tveganje za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje oz. presnovni vtis. V rodni dobi, zlasti v času načrtovanja nosečnosti, je pomembno, da si bodoča mati uredi prehrambne navade in poskrbi za zdrav življenjski slog. Noseče in doječe matere potrebujejo pestro, uravnoteženo prehrano ter redne, enakomerno porazdeljene obroke. Vodilo naj bo izbira raznolikih, čim bolj svežih, sezonskih, lokalnih in hranilno bogatih živil. Priporočamo manjše obroke, ki naj bodo enakomerno porazdeljeni tekom dneva: zajtrk, kosilo in večerjo ter dva do tri vmesne obroke (dopoldanska in popoldanska malica).
Energetske potrebe v nosečnosti in med dojenjem
Po priporočilih naj bi srednje visoko telesno aktivna nosečnica s prehrano v prvem tromesečju v povprečju dnevno zaužila skupno 2.100 kcal, kar zadošča za pokrivanje osnovnih potreb. Za pokrivanje dodatnih potreb pa je potrebno še dodatnih 250 kcal v drugem tromesečju oziroma 500 kcal v tretjem tromesečju. Doječa mati (v starosti med 25 in 51 let) naj bi ob srednje visoki telesni aktivnosti s prehrano za pokrivanje osnovnih potreb v povprečju dnevno zaužila 2.100 kcal, za pokrivanje dodatnih potreb za sintezo mleka pa v prvih štirih do šestih mesecih dojenja še dodatnih 500 kcal. Omenjeno priporočilo temelji na predpostavki, da izvira ostali del energije iz maščobnih zalog doječe matere, ki so se nakopičile v času nosečnosti.
Odsvetovano hujšanje takoj po porodu
Številne matere želijo že kmalu po porodu začeti s hujšanjem, kar pa lahko neugodno vpliva na količino materinega mleka in njegovo hranilno vrednost. Iz maščobnih zalog matere se namreč v mleko izločajo tudi v njenih telesnih maščobah raztopljene nečistoče. Zmerna izguba telesne mase in zmerno zmanjšanje maščobnega tkiva v času dojenja sta normalna in sprejemljiva. Doječim materam odsvetujemo shujševalne diete oz. pretirano hujšanje, čeprav obstajajo na tržišču številne knjige in revije, ki to priporočajo.
Vegetarijanska prehrana med nosečnostjo in dojenjem
Nekatere nosečnice in doječe matere se prehranjujejo z vegetarijansko prehrano. Ločimo več vrst vegetarijanske prehrane: pesco, delna, lakto-ovo, lakto, ovo, veganska, presnojeda, frutarijanska in makrobiotična. Pravilno sestavljene pesco, delna in lakto-ovo-vegetarijanska prehrana lahko zadovoljijo vsem prehranskim potrebam nosečnice in doječe matere. Pri izogibanju vseh živil živalskega izvora (mesa, rib, rakov, školjk, maščob živalskega porekla - veganska prehrana, presnojeda in frutarijanska prehrana) obstaja visoko tveganje za pomanjkanje več hranil, predvsem železa, cinka, kalcija, vitaminov B12, B2, D, omega-3 maščobnih kislin, zlasti dokozaheksaenojske kisline, pa tudi beljakovin in energijskega vnosa. Če se doječa mati prehranjuje vegansko in ne uživa prehranskih dopolnil, obstaja veliko tveganje, da bo dojenček utrpel hude razvojne poškodbe. Tveganje se še poveča, če kasneje tudi otrok uživa vegansko prehrano. Velja namreč, da bolj kot se omejuje izbor živil, večje je tveganje za pomanjkanje hranil.
Makrohranila: Ključni gradniki zdrave prehrane
Ogljikovi hidrati naj podobno kot pred nosečnostjo prispevajo 55 % dnevnega vnosa energije.Beljakovine so sestavni del celic, vezivnega tkiva, mišic, kosti in organov. Potrebe po beljakovinah in kalciju so med nosečnostjo in dojenjem povečane. Povečanim potrebam po beljakovinah se lahko zagotovi z dodatno porcijo mleka ali mlečnih izdelkov.Maščobe so ključne za razvoj možganov in oči, vendar se njihove potrebe med nosečnostjo in dojenjem ne povečajo bistveno. Predstavljajo naj 30 % dnevnega vnosa energije. Prekomerno uživanje maščob lahko povzroči pretiran občutek sitosti in slabost. Izredno pomembna je sestava maščob. V največji možni meri se izogibajte trans maščobam (delno hidrogenirane rastlinske maščobe), nasičenih maščob naj bo do 10 %, enkrat nenasičenih maščob vsaj 10 %, in večkrat nenasičenih maščob med 7 in 10 % vnesene energije. Prevladujejo naj kakovostna olja rastlinskega izvora. Takšno je npr. oljčno olje, ki vsebuje veliko enkrat-nenasičenih maščobnih kislin, ki ugodno vplivajo na sestavo krvnih maščob. Orehovo, konopljino, sojino olje in olje oljne repice vsebujejo linolno in a-linolensko kislino, esencialni maščobni kislini, ki ju telo samo ne more izdelati, zato ju mora dobiti s hrano. Dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline, znane tudi kot omega-3 maščobne kisline (dokozaheksaenojska (DHK) in eikozapentaenojska kislina (EPK)), so zelo pomembne za razvoj dojenčkovih možganov (psihomotorični razvoj) in oči (predvsem ostrine vida) pred rojstvom in po njem, kot tudi za zdravje matere. Žene v rodnem obdobju, noseče in doječe matere naj bi zaužile vsaj 200 mg DHK na dan. Omenjene maščobne kisline se nahajajo predvsem v mastnih morskih ribah (sardine, slanik, skuša, losos). Ugodno vplivajo na sestavo krvnih maščob (holesterola in trigliceridov) in znižujejo krvni tlak. Za nosečnice in doječe matere je pomembno, da uživajo morske ribe vsaj dvakrat na teden, od tega naj bi vsaj enkrat tedensko uživale mastne ribe. Ribe naj bodo pečene v pečici, kuhane v pari ali dušene v majhni količini olja, ne pa ocvrte v olju.
Nasičene in trans maščobe: Nevarnosti za nosečnice in dojenčke
V maščobah živalskega izvora (maslo, slanina, loj), pa tudi v nekaterih rastlinskih maščobah (še posebej v kokosovi in palmini maščobi) je veliko nasičenih maščobnih kislin, katerih uživanje želimo omejevati. Pri izbiri mesa in mesnih izdelkov ter mleka in mlečnih izdelkov zato posegajte po izdelkih z nižjo vsebnostjo maščob, pri izboru rastlinskih maščob pa posegajte predvsem po takšnih, ki vsebujejo več nenasičenih maščob (npr. oljčno olje). Pomembno je, da ne spregledamo skritih maščob, ki se nahajajo predvsem v ocvrtih živilih, salamah, klobasah, sirih, smetani, majonezi, pecivu itd. Tudi trans maščob se v prehrani želimo izogibati, celo bolj kot nasičenih maščob. Poseben problem so industrijsko proizvedene trans maščobe, ki nastanejo pri hidrogeniranju rastlinskih olj za proizvodnjo trdih rastlinskih maščob (delno hidrogenirane rastlinske maščobe oz. olja), trans maščobe pa nastajajo tudi pri cvrenju in večkratnem segrevanju rastlinskih olj pri višjih temperaturah. Trans maščobe so še zlasti škodljive v obdobju nosečnosti in dojenja, saj prehajajo iz prehrane matere v materino mleko. Škodljivo vplivajo na razvoj možganov razvijajočega se otroka, ovirajo sintezo esencialnih maščobnih kislin in nevrološki razvoj. Trans maščobe so dejavnik tveganja za bolezni srca, povečujejo koncentracijo LDL holesterola in trigliceridov v plazmi, povečajo vnetje notranje površine arterijske stene in povečajo tveganje za aritmijo. Uživanje trans maščob poveča tudi tveganje za razvoj raka dojk (celo do 75 %), pri moških pa za razvoj neagresivnega raka prostate. Živila, ki lahko vsebujejo več industrijskih trans maščob so predvsem piškoti in krekrji, slano in sladko pecivo iz listnatega ali kvašenega testa, pite, torte, drobno pecivo, pokovka, žitne ploščice, jušni koncentrati in druga živila, proizvedena z uporabo delno hidrogeniranih rastlinskih olj. Omejite tudi uživanje ocvrtih živil.
Vitamini in minerali: Esencialni gradniki za mater in otroka
Vitamini in minerali so za organizem esencialne organske kemijske snovi in imajo v človeškem telesu posebne biokemijske vloge. Organizmu so potrebni v zelo majhnih količinah. Ločimo med vodotopnimi (vitamini B skupine in vitamin C) in maščobotopnimi vitamini (vitamini A, D, E in K). Med nosečnostjo in dojenjem je potrebno nameniti še posebej veliko pozornosti predvsem vnosu vitaminov A (beta karoten), D, E, C, tiamina (B1), riboflavina (B2), niacina (B3), B6, folne kisline (B9) in B12, ter mineralom kot so kalcij, magnezij, cink, železo in jod. V praksi to pomeni, da ni dovolj uživati večjih količin hrane, ampak zlasti hranilno bogato hrano. Hranilno bogata živila so tista, ki na enoto energije vsebujejo veliko hranil, npr. zelenjava, sadje in polnozrnati izdelki. Hranilno revna živila so tista, ki vsebujejo veliko maščob in/ali sladkorjev in le malo drugih hranil ter zato v prehrani doječih mater niso zaželena, npr. pecivo, ocvrta živila in sladkarije.
Beta karoten (predstopnja vitamina A) najdemo v rdeči, oranžni in rumeni zelenjavi, kot so paprika, korenje, sladki krompir in jedilne buče ter temno zeleni zelenjavi, na primer špinača, brokoli in zelje, pa tudi v nekaterih vrstah sadja.
Vitamin D je ključen za zdravje kosti. Najzanesljivejši vir je nastajanje v koži pod vplivom sončne svetlobe (UV-B žarki). V Sloveniji so najmočnejši UV-B žarki med 10. in 16. uro med aprilom in oktobrom. V tem času se že z manjšo izpostavljenostjo sončni svetlobi (15 minut dnevno) v dopoldanskem ali popoldanskem času tvori zadostna količina vitamina D v koži. Poseben problem predstavlja obdobje jeseni in zime, ko prehranski vnos vitamina D postane nujen. Živila bogata z vitaminom D so predvsem ribje olje, morske ribe (losos, slanik, sardele), jajčni rumenjak, v manjši količini tudi kravje mleko, maslo. Živila, ki so pogosto obogatena z vitaminom D so na primer sojini, riževi in ostali rastlinski napitki, margarine in žita za zajtrk. Rezultati raziskav so pokazali, da velik delež slovenskih nosečnic glede na potrebe zaužije prenizke količine vitamina D. Tako v nosečnosti, kot v obdobju dojenja se svetuje dodajanje vitamina D v obliki prehranskih dopolnil. Upoštevajoč najnovejše smernice (D-A-CH) se dnevno priporoča 20 µg vitamin D (800 mednarodnih enot).
Vitamin C je pomemben pri izgradnji novih tkiv in povečuje absorpcijo železa iz rastlinskih živil. Njegov glavni vir je zelenjava in sadje.
Folna kislina (vitamin B9) je ključna za razvoj živčnega sistema. Priporočen odmerek pred in v začetku nosečnosti je 400 μg dnevno. Dobri naravni viri folne kisline so pekovski kvas, sojino olje, pšenični kalčki, brstični ohrovt, brokoli, pšenični otrobi, jajca, rjavi riž in zelena listnata zelenjava.
Vitamin B12 se nahaja v živilih živalskega izvora - v mesu, ribah, jajcih, mleku in siru. Živila rastlinskega izvora vsebujejo nekaj vitamina B12 le tedaj, če so bila podvržena bakterijski fermentaciji (npr. kislo zelje), sicer pa ne.
Železo je ključnega pomena za tvorbo rdečih krvničk in prenos kisika. Potrebe po železu v času nosečnosti in dojenja so močno povečane, še posebej to velja za čas nosečnosti. V času dojenja pa so potrebe močno odvisne od tega, ali ima doječa mati že menstruacijo. V času dojenja in odsotnosti menstruacije (t.i. amenoreja) so potrebe po železu kljub dojenju nižje, kot v času nosečnosti ali pred nosečnostjo, vendar le v primeru, če mati med porodom ni izgubila velikih količin krvi. Vašo preskrbljenost z železom med in po nosečnosti bo zato preverjal tudi zdravnik. Z železom bogata živila so sicer meso, ribe, jajčni rumenjak, polnozrnata žita in stročnice. Železo se bolje absorbira iz živil živalskega izvora, kjer se nahaja v obliki t.i. hemskega železa. Absorpcijo železa iz živil rastlinskega izvora (ne-hemsko železo) izboljša sočasno uživanje vitamina C, npr. uživanje paprike ali pitje sveže stisnjenega pomarančnega soka. Nekatera živila in napitki, kot npr. kava in črni čaj, lahko zmanjšajo absorpcijo železa.
Kalcij je nujno potreben za razvoj kosti dojenčka. V prehrani nosečnic in doječih mater je pogosto lahko kritičen vnos kalcija, zlasti pri materah, ki ne uživajo dovolj mleka in mlečnih izdelkov. Poleg tega so kritične tudi doječe matere, mlajše od 25 let, kajti vsebnost kalcija v kosteh navadno narašča do 25. leta starosti.
Jod je pomemben za pravilno delovanje ščitničnih hormonov. V času nosečnosti in dojenja se zaradi povečanega izlojanja joda s sečem povečajo tudi potrebe po jodu. Vsaj dvakrat na teden uživajte morske ribe, ki so dober vir joda. Najpomembnejši vir joda v prehrani prebivalcev Slovenije je jodirana sol, zato bodite pozorni, da posegate po takšni soli, ki je jodirana. Himalajske in druge kamene soli ter nejodirane morske soli niso pomemben vir joda.
Prehrana med nosečnostjo: Izobraževanje o prehrani v šoli za medicinske sestre | @LevelUpRN
Hidracija: Ključ do dobrega počutja
Dnevne potrebe po tekočini (s pijačo) se v času nosečnosti povečajo na 1.500 ml (7 kozarcev/dan), prav tako se potrebe povečajo tudi v času dojenja - na 1.700 ml (8,5 kozarcev/dan). Ob intenzivnem potenju ali vročini so potrebe po tekočini še večje. Najprimernejši napitki so voda, negazirana mineralna voda ter nesladkan zeliščni ali sadni čaj. S povečano količino popite tekočine doječa mati ne more spodbuditi večje tvorbe mleka.
Ritem prehranjevanja dojenčka: Odzivno hranjenje
Pri hranjenju dojenčka je ključno spoštovanje otrokovih znakov lakote in sitosti. Obstajajo različni pristopi k hranjenju, vendar se odzivno hranjenje izkaže za najučinkovitejšega.
Vsiljivo hranjenje (večina odgovorov a) pomeni, da starši vztrajajo, da otrok poje določeno količino hrane, ne glede na njegove znake sitosti. To lahko vodi do nezdravega pridobivanja telesne teže, prekomernega spodbujanja k prehranjevanju in nezdravega odnosa do hrane v prihodnosti.
Preveč strogo hranjenje (večina odgovorov b) vključuje stroge omejitve pri ponudbi hrane, kar lahko povzroči odpor ali pretirano uživanje hrane, vključno z visokokaloričnimi prigrizki. Otroci se morda ne naučijo prepoznavati lastnih znakov lakote in sitosti.
Popustljivo hranjenje (večina odgovorov c) pomeni, da otrok dobi, kar želi, ne glede na hranilno vrednost hrane. To lahko vodi do nezdravega pridobivanja telesne teže, "izbirčnosti hrane" in pomanjkanja bistvenih hranil.
Odzivno hranjenje (večina odgovorov d) temelji na spoštovanju otrokovih znakov lakote in sitosti ter ponudbi raznovrstne zdrave hrane. To spodbuja pozitiven odnos do hrane in vodi do zdravih prehranjevalnih navad.
Izračun potreb po mleku
Količina mleka (materinega ali nadomestnega), ki ga dojenček potrebuje, je odvisna od njegove telesne teže. Formula, ki se uporablja za izračun potrebne količine mleka, je teža dojenčka, deljena z 0,7 in pomnožena s 100. Na primer, za 4,5 kg težkega dojenčka: 4,5 kg / 0,7 x 100 = 643 ml. Dojenček bo najbolje sam uravnaval potrebo po hrani in namesto strogega držanja tabel in fiksnih količin, ga je najbolje opazovati in se mu prilagajati. Če med hranjenjem postane nemiren ali se obrača stran, to verjetno pomeni, da hrane ne želi več. Če je pojedel vse in nadaljuje s sesanjem prazne stekleničke, je verjetno še lačen. Okvirne velikosti obrokov so:
- 2. mesec: 90-120 ml
- 3. mesec: 120-150 ml
- 4. mesec: 150-180 ml…in tako naprej - z vsakim mesecem se količina popitega mleka pri posameznem obroku poveča za 30 ml, dokler ne doseže 210-240 ml.
Dojenje: Najboljša izbira za dojenčka in mater
Dojenje je najboljša hrana za dojenčka in prinaša številne koristi tako za otroke kot tudi za matere. Materino mleko vsebuje vse, kar potrebuje otrok v prvih mesecih življenja za svojo rast in razvoj. Vsebnost hranil v materinem mleku se v obdobju dojenja natančno prilagaja potrebam dojenčka. Imunske in zaščitne snovi v materinem mleku varujejo otroka pred številnimi boleznimi, kot so okužbe dihal in prebavil, akutna vnetja srednjega ušesa, zobna gniloba (karies), levkemije pri otrocih, znižujejo pa tudi pojavnost alergij. Dojeni otroci imajo redkeje prekomerno telesno težo, sesanje prsi krepi pravilen razvoj čeljusti in ustne votline, manj je nenadnih smrti dojenčkov. Materino mleko ima spremenljiv vonj in okus, glede na to, kar mati uživa. Tako so otroci od vsega začetka navajeni na okus družinske hrane, kar kasneje olajša tudi uvajanje mešane prehrane pri dojenčku. Dojenje spodbuja tudi pristen stik med materjo in otrokom, saj ob dojenju otrok doživlja tako fizično kot čustveno ugodje, počuti se varnega in sprejetega, kar pomembno vpliva na njegov duševni razvoj. Dojenje pa ne prinaša prednosti samo otroku, temveč tudi doječi materi. Iz vsega naštetega izhaja poleg ugodnih vplivov na zdravje otrok in njihovih mater tudi ekonomski vidik dojenja za družino, državo in celotno družbo. Država prihrani zaradi manjše obolevnosti dojenih otrok (manj pregledov pri zdravniku, manj zdravljenja v bolnišnicah), dojeni otroci si hitreje po bolezni opomorejo in zato potrebujejo krajši čas zdravljenja v bolnišnicah, krajše so tudi bolniške odsotnosti staršev zaradi bolezni otrok. V ZDA stroški zdravljenja nedojenih otrok, ki obolevajo na dihalih, črevesju, se zdravijo zaradi vnetij ušes in sladkorne bolezni, državo dodatno bremenijo za več kot dve milijardi dolarjev. Preračunano na Slovenijo bi nedojenje lahko pri nas zaradi teh štirih obolenj povzročilo preko 10 milijonov evrov dodatnih stroškov.
V obdobju priprave na dojenje in med samim dojenjem je pomembno ohranjati zdravo in uravnoteženo prehrano. Kombinacija dojenja in hranjenja po steklenički v prvih tednih življenja lahko zmanjša nastajanje materinega mleka, odločitev za ponovno začetek dojenja pa je težko spremeniti. Upoštevati je treba tudi družbene in finančne posledice, ki jih lahko prinese odločitev, da se ne doji. Škatlica adaptiranega mleka (400g) stane od 6 do 16 evrov, kar v primeru nedojenja zadošča za povprečno 4 dni hranjenja dojenčka izključno z adaptiranim mlekom. Če torej prve mesece mama izključno doji, v 6 mesecih prihrani od 280 do 700 evrov samo na račun adaptiranega mleka. Pri tem pa niso upoštevani stroški za pripomočke, ki jih ob dajanju adaptiranega mleka potrebujete. Če k temu znesku dodamo še stroške za stekleničke in cuclje zanje ter grelnik stekleničk, po potrebi pa še sterilizator stekleničk in/ali prsno črpalko za črpanje mleka, morda tudi aparat za pripravo adaptiranega mleka, stroški poskočijo še za dodatnih od 120 do 550 evrov, skupaj torej na 400 do 1250 evrov na račun nedojenja v prvih mesecih po rojstvu otroka.
Uvajanje goste hrane
Prehranjevanje zdravega dojenčka do enega leta starosti se deli v dve glavni skupini. Prvih šest mesecev naj bi bili dojenčki hranjeni izključno z materinim mlekom ali z mlečno formulo. Dojenje je najboljši način hranjenja dojenčka, izključno vsaj prvih 6. mesecev otrokovega življenja, nato pa ob uvajanju goste hrane do 2. leta starosti ali še dlje, dokler materi in otroku to ustreza. V nekaterih primerih dojenček poleg dojenja potrebuje še dodatek mlečne formule ali pa je hranjen izključno z mlečno formulo. Mlečne formule so prilagojene otrokovi starosti in morebitnim posebnostim, kot so kolike, zaprtje, polivanje…
Kdaj začeti z uvajanjem goste hrane?Ko vaš dojenček dopolni 6. mesecev, nadaljujte z dojenjem ali s hranjenjem z mlečno formulo, začnite pa uvajati gosto hrano. Dojenček bo predvidoma tudi sam pokazal, kdaj je pripravljen na gosto hrano: ob vašem hranjenju ali pri družinskem obroku bo aktivno sodeloval, cvilil, vriskal, segal po hrani, s pogledom sledil vilici in se zraven slinil, poskušal bo že samostojno sedeti, med podoji, obroki mlečne formule bo pogosto lačen… Glede na potrebe otroka lahko po posvetu s pediatrom mešano hrano uvajate že prej, vendar ne pred 17. tednom starosti otroka in ne po 26. tednu.
Novo vrsto hrano in nov okus ponudite otroku v 4 do 7-dnevnih razmakih, enkrat dnevno. Začnite s posameznim živilom (npr. korenčkom, kolerabo, bučko), najprej mu ponudite majhno količino, na konici žličke, nato postopoma količino hrane povečujte. Hrano lahko uvajate zmiksano ali pretlačeno, lahko pa se poslužite nove metode - hranjenja na otrokovo pobudo, kjer otroku ponujate koščke hrane, ki si jih sam z roko nosi v usta. Bodite vztrajni in potrpežljivi, včasih je treba posamezno živilo ponuditi tudi 8-krat, da ga otrok sprejme. Otroku pustite, da hrano raziskuje, da jo sam nosi v usta, jo vonja, se z njo poigra.
Kako naj bi si sledila živila, ki jih uvajamo?Začnemo z zelenjavo. Uporabimo svežo, sezonsko, lokalno pridelano zelenjavo. Začnemo z bučkami, korenčkom, kolerabo, špinačo, cvetačo. Zelenjava naj bo kuhana, pripravljena v majhni količini vode ali na sopari. Kasneje uvedite krompir, ki ga skupaj z zelenjavo skuhajte v malo vode. Za tem sledi meso. Meso ponudite dojenčku, ko je že dopolnil 6. mesecev. Meso naj bo od mladih živali (perutnina, kunec, žrebiček ali teliček), otroku ga ponudite 2-3-krat tedensko. Vsa živila lahko ponudite posebej, lahko pa jih skupaj pretlačite v kašico. Ko so obroki že večji, dodajte žličko rastlinskega olja (olivno, repično, sojino, občasno lahko dodate tudi maslo). Ribe lahko dojenčku uvajamo od 6. meseca starosti dalje. Izbiramo sveže, manjše ribe, po možnosti morske, kot so sardele, skuše, sardine. Pazite na kosti v ribi, pozorno odstranite vse. Pri uvajanju nato sledijo žita in sorodna živila, kot so pšenica, pira, rž, ječmen, oves, riž, proso, ajda, koruza. Žita z glutenom je najboljše uvesti med 6. in 7. mesecem starosti otroka, ko je dojenček še dojen. Navadno najprej ponujamo mlečno-žitno kašo, žita pa izbiramo v obliki kosmičev, zdroba, kasneje lahko ponudimo majhne testenine, kuhan riž. Pri kuhanju ne uporabljajte soli ali sladkorja. Ko žita uvedete, lahko iz njih pripravite tudi kosilo, torej kot zelenjavno-žitno-mesni obrok. Po zadnjih smernicah po enomesečnem uvajanju zelenjave, žit in mesa dodajte sadje. Uporabljajte sveže, sezonsko, lokalno pridelano sadje, v kolikor je to mogoče: odvisno od letnega časa lahko uporabite jabolka, hruške, breskve, marelice, borovnice, maline. Banane pretlačite skupaj z manj sladkim sadjem. Običajno začnemo z mlečno-žitno-sadno kašo. Za pripravo lahko uporabite iztisnjeno materino mleko ali mlečno formulo.
Do enega leta pa naj otrok ne uživa medu, prav tako se izogibajmo sladkanju ali soljenju hrane. Po prvem letu lahko otrok uživa vsa živila. Prekomerno uživanje sladkorja dolgoročno povzroča številne bolezni: debelost, sladkorno bolezen tipa 2, povišan krvni tlak, karies. Ljudje imamo že ob rojstvu preferenco do sladkega okusa, zato je pomembno, da otroku pri uvajanju goste hrane ponudimo celotno paleto okusov (tudi grenkejšo zelenjavo) ter ne dodajamo sladkorja ali sladil pijačam in jedem. Potrebno se je izogibati pijačam in sladicam, ki vsebujejo dodani sladkor ali umetne sladila. Seveda se sladkorju ne moremo v celoti izogniti. Če že, je bolje, da je sladica sestavni del glavnega obroka ter da omejimo vrednost sladkega na 5 % dnevnih kaloričnih potreb.
POZOR - Kajenje škoduje tako zdravju matere kot otroka
Noseče in doječe matere naj ne kadijo, niti aktivno, niti pasivno. Nikotin zmanjšuje tvorbo materinega mleka, v katerega tudi prehaja. Kajenje katerega koli od staršev ali ostalih oseb v prisotnosti otroka ni primerno.
Prosti sladkorji in sladke pijače
Omejite uživanje enostavnih ogljikovih hidratov, še posebej prostih sladkorjev. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije so prosti sladkorji mono- in di-saharidi, dodani v hrano s strani proizvajalca, kuharja, in/ali potrošnika in naravno prisotni sladkorji v medu, sirupih ter sadnih koncentratih in sokovih (fruktoza in drugi naravno prisotni sladkorji). Še posebej se odsvetuje pitje sladkih pijač, pijač z dodanim sladkorjem in sadnih sokov, saj imajo visoko vsebnost sladkorja, a malo hranil in nizek učinek sitosti. Predstavljajo tveganje za prekomerno telesno maso in debelost, zobno gnilobo, povišano vrednost krvnega sladkorja na tešče, povišan krvni tlak, povišane krvne lipide, bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tipa 2, zmanjšanje kostne gostote, itd.