Izraščanje Petic pri Otrocih: Vse, Kar Morate Vedeti

Izraščanje zob je pomemben mejnik v razvoju vsakega otroka, ki prinaša tako veselje kot tudi izzive za starše. Medtem ko se večina staršev dobro zaveda zgodnjih faz izraščanja sprednjih mlečnih zob, se pogosto pojavljajo vprašanja glede kasnejšega izraščanja kočnikov, še posebej petic. Te, znane tudi kot drugi kočniki, običajno izrastejo med drugim in tretjim letom starosti, vendar je časovni okvir lahko zelo različen. Ta članek se poglobljeno posveča izzivom, ki jih prinaša izraščanje petic, od pričakovanih časovnic do strategij za lajšanje nelagodja in pravilne ustne nege.

Razvoj in časovnica izraščanja mlečnih zob

Razvoj zobkov se prične že v maternici, že v šestem tednu nosečnosti. Vendar pa prvi vidni zobki pri večini dojenčkov izrastejo šele med četrtim in sedmim mesecem starosti, nekaterim pa zobki začnejo izraščati mnogo kasneje ali nekoliko prej. Zobozdravniki in strokovnjaki navajajo, da je razpon, pri kateri starosti se zgodi izrast prvega mlečnega zoba, zelo velik, tja od 4. do 12. meseca, včasih celo dlje. Običajno prvi izrastejo spodnji sredinski sekalci, sledijo zgornji sredinski sekalci, nato pa postopoma še ostali mlečni zobje.

Zaporedje izraščanja mlečnih zob je običajno sledeče:

• Sprednji sekalci (enke): Izrastejo med 6. in 9. mesecem starosti.
• Stranski sekalci (dvojke): Izrastejo med 8. in 10. mesecem starosti.
• Prvi kočniki (štirice): Izrastejo med 12. in 16. mesecem starosti.
• Podočniki (trojke): Izrastejo med 18. in 20. mesecem starosti.
• Drugi kočniki (petice): Izrastejo med 24. in 36. mesecem starosti.

Pri nekaterih dojenčkih se tipični znaki izraščanja zob ne bodo pojavili, pri večini pa starši poročajo o nelagodju, ki ga opažajo pri otroku. Čeprav je lahko boleče, izraščanje zob ne povzroča bolezni pri dojenčkih. Ni znanstvenih dokazov, ki bi potrjevali, da izraščanje zob pri dojenčkih povzroči drisko, vročino ali izcedek iz nosu. Čeprav se lahko telesna temperatura pri dojenčku v času izraščanja zob nekoliko dvigne, visoka vročina in pojav driske nista simptoma, ki bi spremljala izraščanje zob. Če ima vaš dojenček drisko, bruha, izpuščaje po telesu, visoko vročino ali močan kašelj in zamašen nos, pokličite izbranega pediatra, saj težava izvira drugje.

Do približno tretjega leta starosti naj bi bil mlečni zobni lok popoln, kar pomeni, da ima otrok vseh 20 mlečnih zob. Izraščanje mlečnih zob je svojevrsten mejnik v otrokovem razvoju, saj rast zob otroku omogoča žvečenje in pravilen govor. Pomembna pa je tudi vloga, ki jo imajo prvi zobki pri pravilnem razvoju otrokove čeljusti in stalnih zob.

Izziv izraščanja petic

Petice, ali drugi kočniki, so zadnji mlečni zobje, ki izrastejo. Njihovo izraščanje je običajno med 2. in 2,5 letom starosti, vendar je do 3 mesece kasnitve še pričakovano. Pri nekaterih otrocih lahko trajajo tudi do 36. meseca starosti. To pomeni, da je povsem normalno, če otrok pri dveh letih in sedmih mesecih še nima izraslih petic, čeprav imajo njegovi vrstniki v vrtcu že "polna usta zob". Vsak otrok je svet zase, zato je čas, ko se majhna usteca napolnijo s prvimi zobki, težko natančno opredeliti. Časovni okvirji so le okvirni, vsak otrok ima svoj ritem, odstopanja za več mesecev (včasih celo do enega leta) so povsem običajna.

V primeru, da ste zaskrbljeni zaradi počasnejšega izraščanja zob, je vedno priporočljivo, da se posvetujete z izbranim pediatrom ali otroškim zobozdravnikom. Obisk pri zobozdravniku bo v primernem času, če je vaš otrok star 2 leti in 7 mesecev ter razvoj poteka normalno, kot je bilo omenjeno, ni razloga za takojšnjo skrb.

Znaki in simptomi izraščanja zob

Prihod mlečnih zob je lahko za otroka neprijeten in boleč, zato so pogosteje jokavi, nerazpoloženi in zahtevnejši. Znaki, ki napovedujejo izraščanje prvih zobkov, so:

• Jok
• Nemir
• Izrazitejše slinjenje
• Grizljanje vsega, kar malčku pride pod roko
• Pordela in nabrekla dlesen
• Lahko tudi izpuščaj na koži obraza
• Rahlo povišana telesna temperatura

Pri izraščanju petic se ti znaki lahko ponovijo ali pa so še bolj izraziti zaradi večje velikosti zob in globljega preboja skozi dlesen. Zato lahko izraščanje mlečnih zob pomeni velik izziv tudi za starše, saj dojenčki ob tem slabše spijo, potrebujejo več pozornosti, nežnosti in nege, poleg tega pa lahko postane dojenje zaradi prvih zobkov za mamico neprijetno.

Lajšanje bolečin in nelagodja

Ko se prvi zobki prebijajo skozi dojenčkovo dlesen, se tkiva poškodujejo, dlesni pa nabreknejo, kar spremljata izrazitejše slinjenje in boleče dlesni. Težave se običajno končajo, ko zobek prodre skozi dlesen. Na srečo obstaja več načinov, kako otroku olajšati to obdobje:

1. Hlajenje: Hlad deluje kot lokalni anestetik in pomaga ublažiti bolečino. Otroku lahko ponudite malce ohlajene gumijaste grizale ali obročke za grizenje. Ti pripomočki so pogosto napolnjeni z vodo ali posebnim gelom, ki ga lahko pred uporabo za kratek čas postavite v hladilnik (nikoli v zamrzovalnik!). Tudi hladna, mokra krpa ali tetra plenica lahko prinese olajšanje. Nekateri starši uporabljajo tudi hladno kovinsko žlico, ki jo za nekaj časa postavijo v hladilnik.
2. Masaža dlesni: Nežno masiranje dlesni s čistim prstom ali hladno, mokro krpo lahko prinese olajšanje. V lekarnah so na voljo tudi posebni silikonski nastavki za prst, ki omogočajo nežno masažo. Pri masiranju lahko uporabite tudi gel, ki je namenjen lajšanju težav pri izraščanju zob.
3. Grizljanje trše hrane: Če vaš otrok že uživa trdo hrano, mu lahko ponudite koščke ohlajenega sadja (npr. banane, jabolka) ali zelenjave (npr. korenčka). Sadje lahko tudi zmeljete in mu tako olajšate žvečenje. Vsekakor pa bodite pri tem ves čas ob dojenčku in pazite, da se mu hrana ne zaleti. Ohlajeno sadje deluje kot obkladek, medtem ko ga dojenčki sesajo ali grizljajo.
4. Pripomočki za žvečenje: Na voljo je veliko različnih igračk in pripomočkov za žvečenje, posebej učinkoviti pa so posebni obročki za grizenje. Ti pomagajo zmanjšati bolečino in dojenčka zamotijo. Haakaa silikonski podajalnik za hranjenje je lahko uporaben tudi za uvajanje novih okusov ali za lajšanje bolečin pri izraščanju zob. Preprosto dajte sadje ali zelenjavo v silikonsko vrečko in jo dobro zaprite. Lahko jo za kratek čas postavite v hladilnik.
5. Naravne in farmacevtske pomoči:
   • Geli za dlesni: Na trgu so na voljo različni geli za lajšanje bolečin pri izraščanju zob. Eden izmed njih je Gengigel Prvi zobki, ki vsebuje hialuronsko kislino, naravno sestavino dlesni. Ta gel izboljša prožnost dlesni, zmanjšuje oteklino in pospešuje celjenje. Nima neželenih učinkov, če ga malčki zaužijejo, saj ne vsebuje alkohola, sladkorja, umetnih arom, laktoze, parabenov, natrijevega lavril sulfata in gensko spremenjenih organizmov. Gel lahko nanesete na prizadeta mesta 3 do 5-krat na dan. Trideset minut po nanosu gela ni priporočljivo uživati hrane ali pijače.
   • Zdravila brez recepta: V lekarnah lahko povprašate po zdravilih, ki vsebujejo lokalni anestetik (npr. lidokainijev klorid) in antiseptik (npr. cetilpiridinijev klorid). Lidokainijev klorid hitro omili bolečino in zmehča dlesni, cetilpiridinijev klorid pa deluje antiseptično. Majhno količino gela (približno 7,5 mm) stisnite na konico čistega prsta in nežno vtirajte v bolečo dlesen. Postopek lahko ponovite do 6-krat na dan. Tega zdravila ne smete uporabljati, če ima otrok bolezni srca ali težave z dihanjem.
   • Galenski izdelki: Na voljo je tudi galenski izdelek v obliki raztopine, ki vsebuje izvleček kamilice (protivnetno, protibakterijsko, pospešuje celjenje), lidokainijev klorid (lajša bolečino) in tinkturo mire (protibakterijsko, pomirja in ščiti sluznico). Kapljice kanite na konico prsta ali vatirano palčko in nežno nanesite na bolečo dlesen. Postopek ponovite po vsakem obroku in zvečer pred spanjem.

Česa se izogibati:

• Uporaba gelov, ki vsebujejo lokalni anestetik, kadar ni nujno potrebno.
• Homeopatskih zdravil.
• Namakanje dude v med (med ni primeren za otroke, mlajše od enega leta, zaradi nevarnosti botulizma).
• Vtiranje alkohola v dlesen.
• Uporaba opiatnih analgetikov.
• Prekomerno hlajenje pripomočkov (lahko povzroči poškodbe tkiv).

1. Nenadomestljiva pozornost in ljubezen: Seveda nič od naštetega ne more nadomestiti vaše iskrene pozornosti in ljubezni. Dojenčka zasujte s poljubčki in ga pocrkljajte še pogosteje kot običajno. Vaša bližina in nežnost mu bosta prinesla največje olajšanje.

Ustna higiena v obdobju izraščanja zob

Nega zobkov naj se začne že s prihodom prvega zobka. Mlečni zobki so namreč podobno kot stalni zobje izpostavljeni bakterijam, ki nastajajo na zobnih oblogah, in posledično kariesu.

• Pred izrastom zobkov: Dokler zobje ne začnejo rasti, čistite dlesni z mokro krpo, tetra plenico ali kosom gaze vsaj enkrat na dan. To pomaga odstraniti ostanke mleka ali hrane in zmanjšuje možnost okužbe.
• Po izrastu prvega zobka: Ko se zobje pojavijo, otroku čistite usta na enak način ali z nežno, mehko zobno ščetko za dojenčke najmanj dvakrat na dan. Za čiščenje prvih, sprednjih zob (sekalcev) še ne uporabljajte krtačke. Bolj primerna je uporaba gaze, ki jo namočite v vodo, z njo pa se potem obriše sekalce s sprednje in zadnje strani.
• Zobna pasta: Ko izrastejo prvi kočniki, pa vsekakor začnite uporabljati pravo zobno ščetko z mehkimi ščetinami in zelo majhno količino zobne paste, ki je primerna otrokovi starosti. Otrokom do vstopa v šolo starši redno pomagajo pri umivanju zob, jih naučijo pravilnih tehnik čiščenja in za nego mlečnih zob uporabljajo zobno nitko. Po otrokovem šestem letu starosti naj zobna pasta vsebuje 1450 ppm fluoridov.
• Šestice: Pri umivanju ne smete spregledati prvih stalnih kočnikov (šestic), ki izrastejo za mlečnimi peticami. Ti zobje so pogosto spregledani, saj ni opozorilnih znakov, da se nekaj novega izrašča. Vidimo jih le ob natančnem pregledu ustne votline in otrok mora zelo odpreti usta, saj so zadaj. Zato pogosto niso dovolj natančno očiščeni. Ti izraščajoči zobje tudi niso v funkciji grizenja in imajo razbrazdano grizno ploskev, zato se na njih ujamejo ostanki hrane, posledično pa tudi več bakterij. Zato je pomembno, da jih temeljito očistite z zobno ščetko z majhno glavo.

Pomembnost rednih zobozdravniških pregledov

Prvi obisk pri otroškem zobozdravniku je priporočljiv okoli otrokovega prvega rojstnega dne. Otroški zobozdravnik se bo na prvem srečanju posvetil predvsem staršem in jih poučil o pravilni ustni higieni, pregledal otrokove prve zobke in se s starši pogovoril o morebitnih navadah, ki niso v prid ustnemu zdravju otroka.

Redni zobozdravniški pregledi so ključni za ohranjanje zdravja mlečnih in kasneje stalnih zob. Zobozdravnik lahko zgodaj odkrije morebitne težave, kot so karies, nepravilnosti v razvoju zob ali čeljusti, ter pravočasno ukrepa. Obiski zobozdravnika naj bodo prijetna izkušnja, zato je pomembno, da otroka na pregled pripravite na njemu razumljiv način, brez strašenja. Po prvem pregledu ga nagradite (ne s sladkarijami), pohvalite in mu pričarajte prijetno izkušnjo.

Vpliv prehrane na zdravje zob

Tudi pri dojenčkih ima prehrana pomemben vpliv na zdravje zobkov. Pomembno je, da živila in pijače, ki jih otrok uživa, ne vsebujejo sladkorja, saj ta lahko prispeva k razvoju kariesa že pri mlečnih zobeh. Posebej pozorni bodite pri kašicah, mlečnih nadomestkih in sokovih, ki pogosto vsebujejo dodane sladkorje. Najboljša izbira za potešitev žeje je voda ali nesladkan otroški čaj.

Prav tako je pomembno, da omejite uporabo dud in stekleničk, še posebej s sladkimi pijačami ali sladkarijami. Če sesanje palca ali uporaba dude trajata predolgo, lahko povzročita nepravilno razporeditev zob ter druge težave z ustnim zdravjem.

Izpadanje mlečnih zob in rast stalnih zob

Okoli petega leta starosti mlečne zobe počasi začnejo nadomeščati stalni. Izpadanje poteka postopoma, v enakem vrstnem redu, kot so zobje izraščali. Na njihovem mestu začnejo izraščati stalni zobje. Do 12. leta starosti bodo vsi mlečni zobki najverjetneje že zamenjani s stalnimi. V tem obdobju je pomembno, da so mlečni zobje do takrat čim bolj zdravi, saj s tem vplivajo na pravilen razvoj čeljusti in trajnih zob. Mlečnih zob naj otrok nikakor ne izpuli sam, temveč naj izpadejo spontano, ko pride njihov čas.

Obdobje, ko mlečne zobe zamenjajo stalni, je pomembno tudi za spremljanje izrasti ostalih stalnih zob. Pogosto se zgodi, da otroci nimajo zametkov za stalne zgornje dvojke in stalne petice. Zato zobozdravnik opravi ortopansko slikanje, da se prepriča, ali so vsi zametki prisotni.

Zaključek

Izraščanje zob, še posebej petic, je lahko naporno obdobje tako za dojenčka kot za starše. Z razumevanjem pričakovanih časovnic, prepoznavanjem znakov in simptomov ter z uporabo ustreznih metod za lajšanje bolečin lahko to obdobje olajšate. Pravilna ustna higiena in redni obiski pri zobozdravniku pa so ključni za zagotavljanje zdravega razvoja zobovja vašega otroka za vse življenje. Vedno se vprašajte: "Je to in to za otroka dobro?" ne glede na interese, mnenja, prepričanja drugih. Everything will be OK in the end. If its not OK, its not the end yet.

tags: #izrascanje #zob #petice

• Dojenje in vnetje grla
• Pravni okvir splava v Sloveniji
• Več o udarjanju z glavo pri dojenčkih
• Naravna pomoč pri vnetju mehurja
• Zdravstvena oskrba v tujini